PN1: Algoritmično razmišljanje
Izbral sem si temo Algoritmi, torej je učna ura namenjena učencem drugega triletja pri neobveznem predmetu Računalništvo, in sicer bi to bila prva ura obravnavanja algoritmov.
Operativni cilji
Učenci in učenke
- razumejo pojem algoritem
- znajo primer vsakdanjega postopka opisati kot zaporedje korakov
- znajo sestaviti enostaven algoritem
- znajo slediti algoritmu
Potek ure
Za uvod bi učencem predstavil primer iz vsakdanjega življenja, ki je sestavljen iz zaporedja korakov. Vprašal bi jih, katero od naslednjih zaporedij je pravo za oblačenje:
- hlače -> majica -> spodnjice -> nogavice -> čevlji
- spodnjice -> hlače -> nogavice -> majica -> čevlji
- spodnjice -> hlače -> čevlji -> majica -> nogavice
Nato bi jih vprašal, po kakšnem postopku spečejo pico s šunko in sirom. Odgovor, ki bi ga pričakoval bi bil približno tak: naredim testo, na testo namažem kečap, čez potresem origano in baziliko, gor položim šunko, naribam sir in dam v pečico.
Nato bi jih vprašal, kaj so ugotovili pri teh dveh primerih. Skupaj bi prišli do ugotovitve, da pri obeh aktivnostih posamezne korake izvajamo enega za drugim, od začetka do konca. Ugotovili bi še, da se vsak dan srečamo z mnogimi takimi primeri. Razložil bi jim, da se takemu postopku pri računalništvu reče algoritem.
Zatem bi jim naročil naj na računalnikih odprejo spletno stran CODE, kjer si bomo pogledali osnovne naloge, ki se tičejo algoritmov. To sem si izbral, ker se mi težavnost zdi primerna za prvo uro obravnavanja algoritmov, poleg tega pa je tema zanimiva in mislim, da bi uspela motivirati učence za delo. 1. nalogo bi naredili skupaj, da bi jim razložil, kako povleči bloke ukazov v delovni prostor in s posameznimi ukazi sestaviti algoritem. Razložil bi jim še, kaj pomeni posamezen ukaz, predvsem, kaj pomeni obrni se levo/desno za 90°. 2. nalogo bi učenci poskusili rešiti sami. 3. nalogo bi spet rešili skupaj, da skupaj vidimo primer obrata za 90°. 4. in 5. nalogo bi učenci rešili sami, bi pa pomagal priti do rešitve posameznikom, ki bi imeli težave. 6. nalogo bi spet rešili skupaj, potem ko bi jim razložil pomen take zanke. 7. in 8. nalogo bi učenci spet reševali sami, 9. nalogo pa bi sprva učenci poskusili rešiti sami, če bi jih veliko imelo težav, pa bi jim pomagal priti do ugotovitve, kako rešiti to nalogo. Za tem bi jim pri 10. nalogi razložil še pomen novega bloka, sami pa bi poskusili rešiti 10. in 11. nalogo. Torej bi vsi naenkrat delali isto nalogo, za katero bi jim dal par minut časa, eno za drugo. Dovolil bi jim tudi, da si po potrebi pomagajo s sosedom in delijo različne ideje.
Ko bi vsi izklopili računalnike in se zbrali za nadaljnje delo, bi se najprej pogovorili, kako se jim je zdel ta način dela in kaj so se naučili. Preveril bi, če so se med delom vsi zares česa naučili in ne le opravljali naloge brez razmišljanja, kot igranje igric.
Če bi ostalo še kaj časa, bi začeli z reševanjem učnega lista, sicer bi učni list morali učenci rešiti za domačo nalogo. Učni list bi poskrbel, da učenci ponovijo, kar so se naučili o algoritmih in utrdijo svoje znanje.
ALGORITMI – UL © 2022 by Luka Frelih is licensed under CC BY-NC-ND 4.0
Viri
- Krajnc, R., Nančovska Šerbec, I., & Žerovnik, A. (2013). Učni načrt, Program osnovna šola, Računalništvo: neobvezni izbirni predmet (1. izd.). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf
- Studio CODE. https://code.org/
PN1: Algoritmično razmišljanje © 2022 by Luka Frelih is licensed under CC BY-ND 4.0
