Refleksija na računalništvo v Sloveniji

Kaj menite o položaju predmeta “računalništvo” na OŠ? Izbirnost? Tretja triada: obvezni izbirni predmet? Druga triada: neovezni izbirni predmet?

Predmet računalništvo je v slabi poziciji. Problem stremi iz nekaj ključnih stvari, ki so:

  • Ni redni predmet
  • V novih učnih načrtih bodo cilji porazdeljeni med ostale predmete
  • Opremljenost šol (tako kader kot tehnološko)

V nižjih razredih (3-5) lahko otrok izbere račinalništvo, kot interesno dejavnost. Samo po sebi je to vredu, vendar je problem saj bo takih otrok malo, učitelji, ki učijo interesno dejavnost pa imajo slabše plačane ure, saj je razred veliko manjši. Večina otrok tako spozna računalništvo šele v drugi oziroma tretji trijadi. V drugi trijadi kot NIP, katerega spet izbere majhna količina ljudi, v tretji trijadi pa IP, ki se bolj navezuje na samo računalniško tehnologijo, kot pa temeljno računalništvo.

IP Računalništvo (7-9) se deli na Urejanje besedil, Multimedijo in Računalniška omrežja. Pri urejanju besedil spoznajo Word, Excel,… na splošno Office 365. Pri Multimediji se spoznajo z grafiko, videoposnetki, načini predstavitve informacij. Pri računalniških omrežjih pa na splošno o programski opremi in konceptualno o delovanju računalnika. Na žalost se tako uči le kako postati kvalitetna tajnica.

Samega znanja računalništva, kot je recimo programiranje, struktura spletne strani, kako deluje sama povezava do interneta, kreiranje aplikacij in še kaj, se na žalost ne uči oziroma v zelo majhni količini. S trenutnim načrtom se otroci učijo biti zgolj porabniki ne pa ustvarjalci. Tudi novi učni načrt, ki je predlagan se ta stvar še nekaj časa ne bo spremenila. Če si želite o tej temi prebrati še malo več priporočam prispevek s strani RINOS.

V novem učnem načrtu naj bi se teme računalniškega mišljenja porazdelile med ostale predmete (v drugi triadi). Tu naletimo na dve veliki težavi. Ker bo sama snov razdeljena med več predmetov, nihče ne bo učil strukturirano. Torej vse znanje, ki ga bodo prejeli bo zgolj posredno in manj preverjeno. Tako se težko zanesemo, da bodo učenci od tega veliko odnesli v višje letnike. Drugo, morda še večjo težavo, pa predstavlja kader. Kot kažejo raziskave TALIS je slovenski učiteljski kader zelo star. Leta 2018 je bilo povprečje 46 let, po trenutnih trendih s strani Statističnega urada, pa vidimo, da se ta številka ni drastično spremenila. Če predpostavimo, da je povprečen učitelj dal čez osnovnošolsko informatiko v 90ih letih, potlej pa se specializiral za svoje področje, hitro vidimo, da bo kvaliteta učenja računalniških vsebin nizka.

Preostali računalniško dovršen kader, pa se malokrat odloči za osnovnošolsko izobrazbo. Razlogi so v veliki meri ekonomski kot tudi osebni. Računalniško kompetentna oseba ali še bolj programer, se lahko med oziroma po zaključku študija takoj zaposli v različnih privatnih družbah (IT, Startup, Fintech, App-dev,…), ki plačajo mnogo več kot osnovnošolsko učiteljstvo. Poleg učenja pride zraven še pritisk s strani staršev in “radosti” javne zaposlitve, kot so različna birokracija in nefleksibilna plačna struktura. Morda malo črnogledo, vendar bi zelo težko prepričal nekoga, ki je dokončal študij informatike, naj gre učiti v osnovno šolo, saj mu poleg malo daljših počitnic in ljubezni do učenja ne bi uspel našteti drugih pozitiv.

Ljudi enostavno ni, pedagoški poklic enostavno ni privlačen in to je v celoti zasluga države. Nekdo, ki je diplomiral, se mu bolj splača iti delat v trgovino za 30-urni delovnik, saj dobi enako plačo kot učitelj začetnik v šoli, ki pa se mora izpostaviti pritisku staršev. – Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije

Ali lahko učitelji razvijamo računalniško mišljenje (skladno s kurikulom) in kako?

Menim, da ja. Potrebno je, da razložimo osnovne koncepte dekompozicije, abstrakcije, generalizacije itd in jih uporabimo v praktičnih nalogah. To lahko naredimo tudi preko ostalih predmetov; zelo očitno preko matematike. Recimo razčlenitev težjih problemov na manjše dele, ki jih računamo ločeno. Abstrakcijo predstavlja skoraj vsako zaporedje in risanje grafov. V nižjih razredih tu pride v poštev računanje z grafičnimi zaporedji (recimo naloge z vžigalicami in podobne).

Kdo uči računalništvo? kaj vi menite o tem?

Računalništvo uči profesor specializiran za računalništvo in informatiko. Naj bo to diplomant računalniške smeri na fakulteti ali le specializiran učitelj z dovolj visokim znanjem o predmetu. Problem je, da veliko oseb z takimi kvalifikacijami ne bo stopilo med šolske klopi. Ta problem sem tudi opisal v zgornjih paragrafih in se zato tu ne bom ponavljal. Za rešitev tega problema nimam kakšnih dobrih predlogov. Zdi se mi, da je potrebno začeti z mentaliteto pomembnosti učiteljskega dela, saj predstavlja osnovo, na kateri gradimo celo življenje. Metaforično bi lahko rekli, da je kot “hiša brez temeljev”, saj kasneje cel šolski sistem zapoljujemo luknje in dodajamo podporne tramove, temeljev pa ne moremo postaviti saj hiša že stoji.

kdo je računalnikar na OŠ (ROID)?

Kdo je ROID (računalnikar – organizator informativnih dejavnosti) sem sicer opisal tudi v analizi intervjuja z ROID-injo na srednje veliki OŠ. Na kratko, je sistemizirana pozicija, ki jo v večini primerov opravlja učitelj računalništva. Pedstavlja večino stvari, kar je povezano z elektronskimi napravami (računalniki, tiskalniki, tablice, interaktivne table, podatkovne baze…) in vodenje digitalnih identitet. Vodi tudi datotečni strežnik, če ga šola ima, ter vzdržuje delovanje vseh zgoraj omenjenih naprav. Glede na velikost šole je za vse to lahko odgovornih tudi več oseb, vendar je večinoma to samo ena (tudi zaradi pomanjkanja kadra).

Kaj bi vi spremenili?

Menim, da je pri uveljavitvi računalništva kot obveznega predmeta, vedno igra “jaz vzamem tebi”, kjer se noben učitelj ne želi odpovedati ur na teden. Otroci imajo že tako dovolj šolskih ur na dan, zato preprosto dodajanje in podaljševanje dni, ni rešitev. Vendar pa se zgoraj omenjena igra mora zgoditi, saj menim, da obstajajo bolj in manj pomembni predmeti. Recimo zgodovina kot sama je zelo pomembna veda, vendar ne razumem, kako je to lahko samostojni predmet, medtem ko računalništvo ni. Sama razširjenost računalništva in uporabljenost v več ali manj vsakem delovnem okolju, bi morala zagotoviti eno do dve šolski uri na teden.

Poleg spremembe učnega načrta, ki bi omogočeval nekaj ur na teden in povišanja predmeta v obvezni predmet, bi želel spremeniti družbeni odnos do samega poklica. Takoj ko se spremeni slednji, bi sledila ekonomska iniciativa. Za to si lahko pogledamo primer Finske, kjer se lahko zaposli kot učitelj le vrh 10% maturantov.

Kakšne vsebine se vam zdijo primerne za uvodni predmet iz računalništva? Kateri starostni skupini otrok naj bi bil le-ta namenjen?

Uporaba fizičnih računalnikov in periferije. Zdi se mi, da je trenutno globalni consensus, da otroci, ki so odraščali z tablicami preprosto znajo uporabljati miško, tipkovnico in računalnike. To prepričanje je težko dlje od resnice. Iz lastnih izkušenj vem, da ima mnogo otrok težave pri tipkanju, saj so navajeni na tablično “on-screen” tipkovnico in pomikanju vsega z pritiski na tablico ter gestami (pomik z dvema prstoma, zoom-in, zoom-out,…). Seveda obstajajo izjeme, vendar govorim o večini.

Poleg uporabljanja periferije je ključno učiti iskanja informacij. Večino stvari se lahko najde na internetu. Mnogo stvari se lahko tudi nauči preko uporabe interneta, vendar če kvalitetnih informacij ne znamo najti, je to znanje nedosegljivo.

V nižjih razredih, bi od snovi le vzel razvoj računalniškega mišljenja, preko katerega bi v višjih (6-9) hitreje učili samo programiranje (tako z delčki, kot kodiranje).

Viri

Statistični urad Republike slovenije (17.6.2022). Zaposleni v formalnem izobraževanju, šolsko leto 2021/2022. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10389

OECD (2019). Rezultati raziskave TALIS 2018. https://www.oecd.org/education/talis/TALIS2018_CN_SVN_svn.pdf

RINOS (b.d.). Računalništvo in informatika za vse. https://www.racunalnistvo-in-informatika-za-vse.si/

Zavod RS za šolstvo (2002). Učni načrt za izbirni predmet Računalništvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf

(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost