Lastna refleksija

»Izbirni predmet računalništvo? Pa zakaj bi se moj otrok sploh vpisal na kaj takega, saj vse obvlada! Ure in ure je za ekranom, raje naj se vpiše na kak drugi izbirni predmet, odbojka npr., mu bo koristilo!«

Menim da marsikateri starš tretira igranje igric kot sopomenko za »obvladanje računalnika« oz. računalniško pismenost. Pa vendar to ni isto. Imeti osnovno računalniško pismenost pomeni znati uporabljati aplikacije. Znati rokovati z informacijami ki jih dobimo, in ki jih damo od sebe. Poznati strojno in programsko opremo itd. Mislim, da se ne zavedamo pomena besede »računalništvo« in je zato tudi to izbirni predmet. V drugem triletju je to namreč neobvezni izbirni predmet, kar pomeni da ga šola ni primorana sploh ponuditi, medtem ko v tretjem triletju, ko je to obvezni izbirni predmet pa se izvaja, če je prijavljenih dovolj učencev. Menim da je to posledica starega načina poučevanja. Ne glede na to, kako »vsakodnevno« je biti na računalniku, se ta ni razvil pred 2000 leti tako kot npr. matematika. Zato se tudi bolj okleva pri vpeljavi računalništva kot obvezni predmet. Pomembnost pridobljenega znanja iz tega področja, bi se morali zavedati vsi. Otrokova prihodnost je delno odvisna od tega, kako bo drugače poslal prošnjo za delo, napisano v urejevalniku besedil in poslano po elektronski pošti? Ne pravim, da drugi predmeti niso pomembni, so, kajti nekje se moramo učiti uporabljati pravilno slovenščino, seštevati števila, da bomo znali prešteti denar, poznati živali itd. Poudarila bi le, da bi lahko bila šola naravnana bolj za življenje, naj bo uporabna, če že tam preživimo toliko časa.

 

Jaz menim, da je učni načrt za računalništvo narejen z velikim premislekom. Vsebine si lepo sledijo in pokrijejo veliko različne tematike in zato menim, da lahko učitelj razvije računalniško mišljenje v skladu s tem kurikulumom. Na začetku bo sicer bilo veliko raziskovanja in preučevanja, igranja in iskanja informacij, a vendar če bomo mi preusmerili naše razmišljanje, in se v to res poglobili lahko zelo močno vplivamo tudi na naše učence. Torej s skrbno pripravo snovi in vaj ter s stalnim izobraževanjem lahko dosežemo marsikaj.

Iz spletne strani pisrs.si: »Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike, računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa, ekonomije ali sociologije ali pa magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika

Učitelj računalništva je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnem pogoju osnovne šole in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.«.

Torej če povzamem, računalništvo lahko uči kdorkoli je na fakulteti imel en predmet odpredavan v računalniški učilnici – z izjemami nekaterih. Na tem mestu se mi porodi vprašanje: »Pa taka oseba res dovolj zna, da bo lahko znanje kakovostno prenesla na učence?«. Učitelj računalništva mora biti oseba s pedagoško izobrazbo ali izpitom, zato da bo znal predajati snov učencem in pa nekdo, ki se je resno poglobil v to tematiko. Je pa tudi res, da so ljudje, ki nimajo pedagoškega poklica in znajo zelo lepo in na razumljiv način podajati snov in so o tej tematiki še bolj informirani kot marsikateri »doktor računalništva«.

Poleg tega, pa učitelj računalništva avtomatsko dobi še vlogo ROID-a. Če se predmet ne izvaja potem ni večjih težav, saj ima namreč dovolj časa, da se posveti nalogam ROID-a. Če pa se predmet računalništva izvaja, se mora pa ta oseba najprej posvetiti učencem in predajanju znanja povrh vsega, pa je še zasuta z vprašanji praktično vseh zaposlenih, saj je velika verjetnost, da je to edina oseba na šoli, ki ima malo več znanja iz računalništva.

Mislim, da sem že skozi refleksijo navedla, kaj bi jaz osebno rada spremenila. Všeč mi je učni načrt, saj je sestavljen s premislekom. Mogoče bi se še malo bolj posvetila varni uporabi interneta in pa pravilni drži za računalnikom, oddaljenost od ekrana, položaj miške… Naj bo uporaba računalnika kolikor se le da varna. Prav tako, bi rada, da se računalništvo uvede kot obvezni predmet od 4 razreda dalje in pa naj bo v tem primeru ROID druga oseba, zato da se lahko učitelj posveti učenju učencev, in ne reševanju problemov drugih učiteljev.

Uvodni predmet iz računalništva bi, kot sem že omenila uvedla v 4. razredu osnovne šole. Otroci so že dovolj razviti za dojemanje nekaterih informacij. Vsebine bi prilagodila tako, da bi se jih lahko naučili skozi igre. Da jim bo zanimivo in hkrati poučno. Npr. kakšen preprost algoritem narejen s simboli, reševanje problemov, predstavljenih iz življenja, slepo tipkanje.. Vseskozi pa bi jih učitelj opozarjal na pravilno sedenje, držanje miške.. Ker so takrat učenci stari 10 let, bi jim računalništvo predstavila na konkretnih primerih in se ne bi ravno posvečala teoriji. Za to bo dovolj časa v naslednjih letih.

(Skupno 8 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja