ČEŠKI KURIKULUM IN PRIMERJAVA S SLOVENSKIM

Sama sem v osnovni šoli obiskovala izbirni predmet računalništvo, prav tako sem hodila na gimnazijo, kjer smo imeli v prvem letniku predmet informatika. Ko sem se ob koncu gimnazije odločala kam bi se vpisala in razmišljala o računalništvu, sem si sama pri sebi mislila »pa saj ne more biti tako težko«. No vsekakor se je izkazalo, da takrat nisem imela pojma, kaj vse obsega samo računalništvo. Glede na predhodne izkušnje sem bila prepričana, da bo tudi na faksu nekaj podobnega. Torej od kakšnih urejanj besedil, pisanja seminarskih nalog, nekaj matematike in računanja v dvojiških sistemih. Sedaj pa je jasno, da je pojem računalništvo izredno obsežna stroka in da me predhodno niso niti slučajno nič kaj poučili o računalništvu, saj sem šele sedaj videla koliko je tu vključenega logičnega in drugačnega razmišljanja, reševanja raznovrstnih problemov in kako zanimivo je videti kaj vse se dogaja znotraj računalnika samega. Prav žal mi je za kaj vse so prikrajšani osnovnošolci in srednješolci, saj se da stvari predstaviti na izjemno zanimiv način in bi razmišljanje razvili na čisto drugem nivoju, kot pa da med krožkom igrajo igrice, ali pa se učijo prilepiti sliko v nek dokument. Kar že tako ali tako znajo narediti sami.

Nekoliko drugače pa je na Češkem. Imajo tudi devetletko in začnejo šolanje pri 6. letih. Nato se 90% otrok odloči za srednjo šolo. Leta 2004 je v Češki republiki novo šolstvo prineslo kar nekaj pomembnejših sprememb v šolskem učnem načrtu. Med drugim so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) postale obvezni predmet v osnovni šoli, saj dajejo prednost usmerjenemu poučevanju. To pomeni, da bi morali imeti vsi otroci, ki zapuščajo osnovno šolo, znanje in spretnostni ter osnovne kompetence za delo z računalniki in s podatki. Seveda pa je bila realnost daleč od pričakovanega, saj se z uvedbo novega predmeta pojavijo mnoge težave: ni tradicije ali izkušenj s poučevanjem, osnovnošolski učitelji niso izobraževani na tem področju, niso prejeli nobenega usposabljanja prav tako nimajo gradiva in učenci ne učbenikov. Torej je bila uvedba tega predmeta izredno nenadzorovana. Posledično učenci na prvi stopnji, ki traja 5 let, pridobivajo znanje zgolj v 5. razredu. Na drugi stopnji pa je ITK obvezen predmet in se izvaja vsa 4 leta.

Češki učni načrt omogoča, da vsi učenci dosežejo osnovno raven informacijske pismenosti – za doseganje osnovnih spretnosti delovanja računalniških in informacijskih tehnologij, da se seznanijo s svetom informacij, za ustvarjalno delo s podatki ter ga uporabljajo v njihovem nadaljnjem študiju in vsakdanjem življenju. Kar je povsem razumljivo, saj potrebe po pridobivanju osnovnih spretnosti za delo z računalniškimi tehnologijami močno naraščajo. Pri čemer so pridobljena znanja in spretnosti predpogoj za uspeh na trgu dela, kakor tudi pogoj za učinkovit razvoj poklicne aktivnosti in preživljanje prostega časa v informacijski družbi. Tu je mišljeno obvladanje računalniških tehnologij, zlasti sposobnost in proces iskanja potrebnih informacij zelo na hitro s pomočjo interneta in drugih digitalnih medijev. Razdeljen je na dve fazi. Prva faza je razdeljena na tri dele in sicer:

  1. Osnovne uporabe računalnika pri čemer so pričakovani rezultati: uporaba standardne funkcije računalnika in njegovih perifernih naprav, upoštevanje varnostnih pravil za delo s strojno in programsko opremo, in v primeru, da prejme napako zna naprej ukrepati ter zna zaščititi podatke pred poškodbami ali izgubo. Vsebina le tega pa je, da zna vzdrževati računalnik, preprečevati osnovne težave strojne in programske opreme, prav tako spoznajo različne oblike datotek (gif, doc…) ter opisati strukturo funkcij in računalnik.
  2. Informacije, iskanje in komuniciranje pri čemer mora učenec poznati primerne načine za iskanje informacij na internetu, iskati informacije na spletnih portalih, v knjižnicah in v zbirke podatkov ter komunicirati s pomočjo interneta in drugih komunikacijskih naprav. Vsebina tega dela pa je poznavanje osnovnih sredstev za komunikacijo (e-pošta, pomenki, telefon), iskanje in pridobivanje nekih zahtev na internetu, poznavanje metode in orodja za pridobivanje informacij ter razumevanja toka informacij.
  3. Obdelava informacij, kjer se dela z besedili, slikami v besedilih in grafičnimi urejevalniki.

Druga faza pa vsebuje nadgradnjo informacije, iskane in komuniciranje ter obdelave informacij. Pri čemer se sedaj dodajo grafi, tabele, predstavitve, računalniške grafike-rastrskih in vektorskih programov in varstvo avtorskih pravic. Šele v srednjih šolah pa začnejo z programiranjem in algoritmičnimi problemi.

Zanimivo je, da se češki kurikulum osredotoča predvsem na  informacije in splošne uporabe programov namesto, da bi učili pravo računalništvo. Tukaj se mi zdi, da je slovenski malo boljši, saj se pri nas že vključuje abstrakcija, logično razmišljanje, reševanje problemov in razdelitev problema na manjše. Vsekakor pa je češki boljši v tem, da je pri njih računalništvo obvezen predmet medtem ko pri nas ni.

Pri slovenskem bi sigurno dodala to, da bi bilo računalništvo v osnovni šoli obvezno ter, da bi se pri pouku učitelji bolj zavzemali za to, da bi naredili pouk zanimiv, da bi učence pritegnili k računalništvu, ne pa da bi počeli zgolj osnovne stvari, ki jih tako znajo tudi sami. Torej da bi jih spodbudili k reševanju problemov in logičnemu razmišljanju, saj sem mnenja, da pri računalništvu razviješ čisto drugačno razmišljanje, kot pri drugih predmetih in menim, da so s tem učenci veliko prikrajšani. Saj se pri tem razvija neko algoritmično mišljenje, pri čemer najdemo rešitve za neke kompleksnejše probleme. Dejstvo je, da je že sedaj računalništvo prisotno na čisto vsakem koraku in da se z njim otroci srečujejo od malega. Prav tako se veda hitro razvija in je v svetu vedno bolj pomembna, zato ji je potrebno slediti, kar pa ji šole vsekakor ne. S tem učenci ne bodo konkurenčni ostalim in to na nobenem strokovnem področju. Zato si upam trditi da je računalništvo izredno pomembno, ne zgolj zato, da ga znaš uporabljati. Ampak, da se ob tem učiš tudi algoritmično razmišljati. Zato si resnično želim, da učitelji računalništva postanemo pravi učitelji, ne pa zgolj vzdrževalci računalniške opreme na šoli.

Viri:

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja