ČEŠKI KURIKULUM

  1. UVRSTITEV RAČUNALNIŠTVA V ČEŠKI ŠOLSKI SISTEM

Češko osnovno šolo sestavlja 9 obveznih razredov, razvrščenih v dve stopnji. Prva se začne pri 6. letih in traja 5 let, druga stopnja pa še naslednja 4 leta od 6. do 9. razreda. Po prenovi kurikuluma (leta 2004) je IKT postal obvezen predmet že v prvi stopnji. IKT poučujejo tako na prvi kot na drugi stopnji (najman1 uro na teden). Izobraževalne vsebine informatike se izvajajo najkasneje v 4. ali 5. razredu prve stopnje ter v vseh razredih 2. stopnje osnovnega izobraževanja. Težave pri izvajanju predmeta v prvi stopnji se pojavijo zaradi pomankanja izkušenj učiteljev in pripomočkov z vsebinami za učenje na tem področju.

Računalništvo pa se na čeških šolah ne poučuje sistematično. Glavni razlog za to je zgodovinski, saj se pred prenovo kurikuluma vsebina izobraževanja več desetletij ni spremenila, posledično pa tudi ni bilo potrebe po poučevanju računalništva. Nastal je problem, ko primanjkuje izkušenj s poučevanjem, prav tako učitelji niso prejeli usposabljanja, šole pa so brez metodičnega gradiva. Vsaka šola mora ustvariti svoj šolski program na podlagi Okvirnega izobraževalnega programa za srednje splošno izobraževanje (FEP). Glavna prednost tega pristopa je avtonomija in svoboda, ki lahko koristno prispeva k spremembam pri predmetu računalništva.

Razlogov za učenje računalništva je več. Med njimi lahko izpostavimo skladnost z veljavnim učnim načrtom, uporabnost v resničnem življenju, pomembno študijsko področje v povezavi s svojimi rezultati, priprava in spoznanje z temo za nadaljnji študij itd.

2. VSEBINE, KI JIH VSEBUJE UČNI NAČRT

IKT pripomore k doseganju osnovnih veščin upravljanja računalniških in informacijskih tehnologij, seznanjenosti z svetom informacij, kreativnemu delanju z informacijami, ki se jih uporablja pri nadaljnjem študiju in v vsakdanjem življenju. Obvladovanje tehnologije, kamor spada tudi hitra sposobnost iskanja in obdelave podatkov, omogoča učencu uvajanje metode ‘učenja kjerkoli in kadarkoli’, kar pa vodi do razbremenitve spomina ob sočasni uporabi večje količine podatkov in informacij.

  1. STOPNJA

Osnove dela z računalnikom

Cilji:

  • Učenci uporabijo osnovne, standardne funkcije računalnika in njegovih najpogostejših periferij
  • upoštevajo varnostna pravila pri delu s strojno in programsko opremo ter nadaljujejo v primeru obveščene napake
  • zaščitijo podatke pred poškodbami, izgubo ali zlorabo

Vsebina:

Osnovni koncepti dela z informacijami; zgradba, funkcije in opis računalnika in pomožne opreme; operacijski sistemi in njihove osnovne funkcije; uvod v formate datotek (doc, gif); multimedijska uporaba računalnikov; preprosto vzdrževanje računalnika, postopki za reševanje pogostih težav s strojno in programsko opremo; načela varnosti pri delu in preprečevanja zdravstvenih tveganj, povezanih z dolgotrajno uporabo računalniške tehnologije

Iskanje informacij in komuniciranje

Cilji:

  • učenci uporabljajo preproste in primerne načine pri iskanju informacij na internetu
  • iščejo informacije na spletnih portalih, v knjižnicah in bazi podatkov
  • komunicirajo prek interneta in drugih običajnih komunikacijskih naprav

Vsebina:

Pretok družbenih informacij (ustvarjanje, prenos, prenos, obdelava, razširjanje); osnovna sredstva komunikacije (e-pošta, klepet, telefon); metode in orodja za pridobivanje informacij; oblikovanje iskalnih zahtev na internetu

Obdelava in uporaba informacij

Cilj:

  • učenec dela z besedilom in slikami v besedilnih in grafičnih urejevalnikih

Vsebina:

Osnovne funkcije besedilnih in grafičnih urejevalnikov

2. STOPNJA

Iskanje informacij in komuniciranje

Cilj:

  • učenec preveri verodostojnost informacij in informacijskih virov ter oceni njihov pomen in medsebojno povezanost

Vsebina:

Trendi razvoja informacijskih tehnologij; vrednost in ustreznost informacij in informacijskih virov, orodja za njihovo preverjanje; internet

Obdelava in uporaba informacij

Cilji:

  • učenci znajo delati z urejevalniki besedil in grafike ter tabel ter uporabljati ustrezne aplikacije
  • upoštevajo osnovna estetska in tipografska pravila pri delu z besedilom in slikami
  • delajo z informacijami v skladu z zakonodajo o pravicah intelektualne lastnine
  • uporabljajo informacije iz različnih informacijskih virov in ocenijo preproste odnose med podatki
  • pripravijo in predstavijo informacije v besedilni, grafični in multimedijski obliki na ravni uporabnika

Vsebina:

Računalniške grafike, rastrskih in vektorskih programov; urejevalnik tabel, ustvarjanje tabele, primerjava podatkov, preproste formule; predstavitev informacij (spletne strani, predstavitveni programi, multimedija); varstvo pravic intelektualne lastnine, avtorskih pravic, informacijske etike

3. PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN ČEŠKEGA KURIKULUMA

  • (Ne)obveznost: V Sloveniji je računalništvo v 2. triadi neobvezen izbirni predmet, kar pomeni, da šolam ni potrebno izvajati predmet. V 3. triadi je predmet računalništvo obvezen izbirni predmet, katerega izvajanje šola mora zagotoviti, učenci pa si ga po lastni želji izberejo. Kot obvezen predmet pa se predstavi na gimnazijah kot predmet informatika. Z razliko je na Češkem računalništvo obvezen predmet že na prvi stopnji in skozi celo osnovno šolo.
  • Osnove: češki kurikulum vsebuje veliko več osnovnih spretnosti znanja in vsebin kot so uporaba računalnika, iskanje informacij, delo z besedilom in slikami, grafika itd. V Sloveniji so te vsebine v manjšem obsegu, pa vendar se delno pojavijo v 3. triadi kot obvezni izbirni predmet.
  • Kompleksnejše teme: v slovenskem kurikulumu že od samega začetka zasledimo uporabo algoritmičnega mišljenja, programov, modeliranja in pa tudi programiranja, ki ga češki kurikulum ne vsebuje.

4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO

Med prvimi spremembami bi uvedla obveznost predmeta računalništva oziroma njegovih osnov že v 2. triadi in tudi skozi 3. triado, saj tehnologija prevzema vse več življenjskih nalog in se mi zdi znanje osnov računalniških in informacijskih tehnologij pomembno v današnjem času in kljub temu, da se “korona čas”, ki je prinesel mnoge spremembe tudi za nadaljnje življenje, izteka, je vidno, kako pomembno je (bilo) obvladovanje in delo z računalnikom. Vsebinsko se mi slovenski kurikulum zdi primeren, saj je tudi spoznavanje algoritmov in bolj tehničnih vej računalništva ključno za dobro spoprijemanja z računalniki, pa vendar bi v začetnih letih bolj podrobno poudarila te osnovne zadeve, ki jih vidimo pri Čehih.

5. NAJBOLJ POMEMBNO

Pomembno je, da se otroci dovolj zgodaj spoznajo z vsebinami računalništva in osvojijo osnovna znanja, ki jim prinašajo razne olajšave in s katerimi kljubujejo svetu. Le na podlagi tega pridobljenega znanja se lažje odločijo za nadaljnjo izobraževanje in izbiro računalništva brez katerega danes praktično težko preživimo. Pri temu je treba posebno pozornost nameniti spletni varnosti, saj internet vsebuje mnogo nevarne pasti, v katere se neizkušen uporabnik zlahka ujame. Prav tako je pomembna izobraženost kadra za poučevanje računalništva, ki na podlagi izkušenj in raziskav uspešno, načrtno in sistematsko predaja svoja znanja.

VIRI:

  • Jeřábek, J., & Tupý, J. (2007). Framework Education Programme for Elementary Education. MSMT, Prague.
  • Lessner, D. (2011). Computer science curriculum proposal for Czech grammar schoolsZborník príspevkov
  • http://www.scientiasocialis.lt/pec/node/files/pdf/Benes.Vol.5.pdf
  • načrt za izbirni predmet RAČUNALNIŠTVO, U. (2002). Ministrstvo za šolstvo znanost in šport. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
  • Vaníček, J. (2013). Introducing topics from informatics into primary school curricula: how do teachers take it. In Informatics in Schools: Local Proceedings of the 6th International Conference ISSEP
(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja