Refleksija na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji

Izbirnost predmeta računalništvo v slovenskih osnovnih šolah po mojem mnenju ni najbolj ustrezna. V drugi triadi je le neobvezen izbirni predmet v tretji pa obvezen izbirni predmet, ki pa ga učenci tudi ne izbirajo tako množično. Po mojem mnenju bi moralo biti računalništvo za vse obvezen predmet že v drugi triadi, saj na primer potrebujejo učenci običajno že v drugi triadi znati narediti preprosto predstavitev z urejevalniki besedil, katerih uporabo pa se po slovenskem učnem načrtu lahko naučijo šele pri izbirnem predmetu v 6. razredu, torej šele v tretji triadi.

Računalniško mišljenje, katerega glavna kompetenca je prav razčlenjevanje in posledično reševanje problemov, je šibka točka osnovnošolskih otrok v Sloveniji. Digitalno pismenost bi morali učitelji sistematično vse učiti že v osnovni šoli (računalniški sisteme, omrežja in internet, podatki in njihova analiza, algoritmi in programiranje, vpliv računalnika). Računalništvo v Sloveniji je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, pri katerem se spoznavanje in razumevanje osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki, kar odpira učencem možnost, da pridobijo tista temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju. Tako pa, ker je ta predmet le med izbirnimi in je tako zelo odvisno od učiteljev, kako pritegnejo otroke k predmetu, verjetno ne vse in tako ne dobijo vsi otroci digitalne kompetence. Računalniško mišljenje tako razvijejo le določeni, ki se odločijo za ta predmet. Vendar otroke, ki izberejo računalništvo učitelj po kurikulumu pripravi do razvijanja računalniškega mišljenja. To pa naredi v drugi triadi s pomočjo Scratcha in pa na primer Vidre, kjer z igrami rešujejo preproste probleme z logičnim, sistematičnim iskanjem algoritmov in postopkov za izračunanje problema. V tretji triadi pa ga učenci razvijajo z učenjem urejanja besedil, multimedije in delanjem spletnih strani ter učenjem delovanja računalnika, omrežij, podatkov, programske opreme …

Učitelj predmeta informacijsko opismenjevanje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo. Učiteljeva ključna vloga pri poučevanju je ustvarjanje spodbudnega učnega okolja in okoliščin, ki omogočajo učencem odkrivanje, izgrajevanje in oblikovanje znanj ter razvijanje kritičnosti in odgovornosti. Vloga je tudi ustvarjanje okoliščin, ki bodo motivirale učence za učenje ter spodbujale skrb za osmišljanje pridobljenega znanja tudi zunaj šole – na vsakdanjih primerih. Priporočajo, da se učitelji profesionalno usposabljajo s programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju računalništva in informatike. Meni se zdi, da bi bilo edino prav, da bi ta predmet poučevali le tisti, ki so se izobrazili na področju računalništva in ne knjižničarji. Učitelj predmetov urejanje besedil, multimedija in računalniška omrežja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika. Programi učencev so srčica pouka računalništva, zato je temeljna naloga učitelja, da omogoči vsakemu učencu dokončati izdelek, ki je primeren njihovi razvojni stopnji, predznanju in individualnim sposobnostim. V tem smislu jih se znanja z različnimi možnostmi, ki jih odpira informacijska tehnologija, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja na odklone, jih motivira in vzpodbuja. Tudi za učitelja računalništva v 3. triadi se mi zdi, da bi bili primerni le pedagogi računalništva in pa ne inženirji, ki nekateri ne znajo dovolj dobro razložiti delovanja in otroke naučiti računalniškega razmišljanja.

Računalnikar na šoli / ROID je strokovnjak za računalništvo, ki organizira, koordinira in vodi informacijsko dejavnost na šoli s pomočjo računalniške tehnologije, nosilec in načrtovalec uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli. Ni pa vzdrževalec in sistemski administrator – za to pridejo na vrsto inženirji, ki so se šolali na Fakulteti za računalništvo.

Po mojem mnenju bi morali vsi otroci začeti z računalništvom v 4. razredu in počasi spoznavali dele računalnika, delali Vidro in Scratch in postopoma urejanje besedil, npr. Microsoft Word in PowePoint, da bi razvili otroci računalniško razmišljanje, ker je danes tehnologija prisotna že povsod in bodo potrebovali osnovno znanje računalništva v vseh poklicih.

Viri:

• Tomazin, M., & Brodnik, A. (2007). Učni cilji pouka računalništva v osnovni šoli-slovenski in ACM K12 kurikulum. Organizacija: revija za management, informatiko in kadre, 40(6), A173-A178.
• Železnik, R. (2018). Uvajanje digitalnih tehnologij in spoznavanje računalniške pismenosti pri osnovnošolskih otrocih v Sloveniji (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede).
• http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf
• http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Racunalnistvo_izbirni.pdf