Digitalni odtis in digitalna identiteta

Veliko je govora o puščanju sledi na internetu ozrioma digitalnih odtisov. Digitalni odtis delimo na pasivne in aktivne. Aktivni odtis je to kar mi objavljamo na internetu. Pasivni odtis pa je odtis, ki ga puščamo ne da bi mi vedeli. Podatki gredo pa v velika podjetja, ki to uporabljajo za zelo različne stvari (dobre in slabe).  Govora je veliko o tem, ko mamice slikajo svoje dojenčke oziroma malčke. Otrok verjetno, ko bo odrsel ne bo navdušen nad slikami in videoposnetki, ko je bil majhen. Straši se tega ne zavedajo kaj lahko to naredi to otroku, ko odraste. Starši s tem svojemu otroku gradijo nek spleten ugled, ki lahko v velikih primerih ni v redu oziroma s tem škodujejo svojim otrokom. Lahko pride do kraje identet in podobno. Starši tudi ne kažejo zanimajo za izobrazbo na tem področju, saj je veliko različnih ponudb ampak vrtci niso zainteresirani, če pa so je pa udeležba staršov zelo majhna. Po večini starši mislijo, da so otroci še premajhni zato, po drugi strani pa imajo že tablice in podobno.  Spletna safe.si je namenjena opozarjanju nevarnostim na spletu in kakšne so posledice, če se nam kaj takega naredi, ni ravno prijetno. Strokovnjaki dajejo povdarek na zaščiti, dobra gesla, dobra zaščita podatkov, dobra zaščita zasebnosti. Predvsem preventiva, saj se tako najlažje prepriči veliko slabih stvari, ki se nam lahko zgodijo na spletu. Porast aplikacij z lokalnimi storitvami. Tukaj so zelo velika tveganje, saj do teh podatkov lahko hitro pridejo ne pravi ljudje in jih uporabijo za ne ravno prijetne stvari.

 

Pri meni že od majhnega vedno opozorjen zaradi nevarnosti na internetu. Telefona nisem imel do konec devetega razreda. Takrat sem mislil, da je to svetovni kriminal, sedaj bi pa sam ravnal enako. Moji starši  na srečo niso imeli nobenih družabnih omrežji, ko sem odrščal in zato niso imeli nikamor nič za objavljati, zato sem kar malo hvaležen. Se pa zavedam, da noben naš premik po internetu ne ostane brez sledi, zato sem vedno bolj previden. Mnenja sem, da bi morali imeti več izobraževanj na tem področju in za učence in za starše, saj bi blo to bolje za varnost na spletu. V šolah bi bilo potrebno tudi računalnike bolj zaščitene pred vsemi nevarnostmi na spletu. Kot učitelj bi otroke in sodelovce zelo upozarjal kakšne odtise. Učence opozarjal naj poskrbijo, da ne prihaja do bulinga in drugega spletnega nasilja med vrstniki. Naučili bi se kako to prepričiti in kako ukrepati, s tem mislem kaj storiti pri spletnem nasilju, izseljevanjem, virusi,… Ker če bodo znali ukrepati pravilno lahko škodo minimiliziramo drugače je škoda oziroma bolečina zaradi česa prevelika in lahko pride tudi do smrti. O tej tematiki je premalo debata na sploh ne samo v šoli pri pouku ampak tudi v družbi nasplošno, saj ne verjamem, da bi v realnosti dajali slike, ki jih dajemo na splet na oglasno desko oziroma podatke o sebi in svojih bančnih računov, emšo in davčnih. Ljudje se počutijo preveč varno na internetu in zato pre malo previdno, kar določene na koncu tudi stane.

 

 

(Skupno 16 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja