KV2: DIGITALNI ODTIS IN DIGITALNA IDENTITETA

Aktivnosti uporabnikov v elektronskih sistemih za seboj puščajo digitalne sledi, ki jih je nemogoče izbrisati. Enako velja tudi za uporabo interneta in internetnih storitev. Takšne sledi se imenujejo digitalni odtis. Digitalni odtis je lahko pasivni – ko se podatki o aktivnosti uporabnika na spletu zbirajo brez njegove vednosti, ali pa aktivni – ko uporabnik sam, zavestno, skupaj z objavljeno vsebino objavi še svoje podatke v takšni obliki, da ga lahko enolično identificirajo.

Velik problem v sodobni družbi je, da starši velikokrat nepremišljeno objavljajo slike in videoposnetke svojih otrok. Na tak način se njihova digitalna identiteta gradi od njihovega rojstva in nanjo nimajo vpliva. Starši morajo pri objavljanju digitalnih informacij o svojem otroku na prvem mestu pomisliti prav na njih –  kakšen vpliv bi lahko dane informacije imele na njegovo prihodnost, ali bo otroku všeč, da so takšne informacije o njem na spletu, ali so primerne… Ko otrok postane dovolj star, da sam uporablja različne IKT tehnologije ali pa samo splet, morajo starši hitro ukrepati – otroku omejiti uporabo spleta  in ga poučiti o varnosti na internetu, da ne pride do zlorab.

VIRI:
https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in-zasebnost/spletni-ugled

https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in-zasebnost

http://tehnik.telekom.si/novice/Malcki-in-tehnologija-digitalni-odtis-in-varnost

Refleksija

V današnjem času smo ljudje vedno bolj odvisni od interneta, ki predstavlja skoraj neomejen vir za izmenjavo informacij. Otroci že v času šolanja potrebujejo dostop do najrazličnejših informacij in vsebin, internet pa jim omogoča sodelovanje s sošolci in raziskovanje sveta v katerega vstopajo. Pri tem pa na internetu niso nič bolj zaščiteni kot drugi (odrasli) uporabniki in njihove aktivnosti imajo lahko usodne posledice za njihovo kasnejše življenje. Zato je zelo pomembno, da otroke že zadosti zgodaj naučimo nekaj osnovnih zakonitosti, ki veljajo na svetovnem spletu. Zavedati se morajo, da digitalne sledi, ki jih na spletu pustijo za seboj lahko ostanejo trajno. Ko je vsebina enkrat objavljena na spletu, ni možno več zagotoviti popoln izbris te vsebine. Seveda se vsebina lahko umakne iz naslova, kjer je bila prvotno objavljena. Vendar ne obstaja noben način, ki bi zagotovil izbris tudi na vseh kopijah te vsebine, ki so v vmesnem času lahko že nastale.

Pomembna so tudi zavedanja o osebnih podatkih (osebni identiteti). Najprej glede samega dajanja (vpisa) teh podatkov, ker večina storitev pred uporabo zahteva najprej registracijo. Otroke je potrebno naučiti prepoznavanja katerim storitvam lahko zaupajo in katerim ne, kakšni mehanizmi registracije so varni. Zavedati se morajo, da je njihova digitalna identiteta lahko v nekem trenutku lahko izbrisana, zlorabljena, ali odtujena. Po drugi strani pa se morajo tudi naučiti, kdaj lahko zaupajo digitalni identiteti druge osebe, katere storitve ali vsebine so bolj verodostojne od drugih.