Novo Zelandski kurikulum

Predmet računalništvo v Novo Zelandskem šolskem sistemu

Nova Zelandija je predmet Računalništvo uvedla v svoj šolski sistem kot obvezni predmet leta 2011 in to samo v zadnjih treh letih srednje šole. To začetno obdobje je bilo zelo težavno za učitelje, saj jih je bilo zelo malo z primernim znanjem računalništva in prav tako za učence v tem poskusnem obdobju. Ta kurikulum je bil v veljavi vse do leta 2017, ko se je novo zelandska vlada odločila spremeniti oziroma izboljšati kurikulum predmeta računalništvo. Glavna izboljšava je bila, da so predmet zasnovali za celotni učni proces od začetka osnovne šole in do konca srednje šole. Namen kurikuluma je usposobiti oziroma naučiti učence, da bodo na koncu 10. leta šolanja (šolanje je razdeljeno po letih od 1 do 13) digitalno sposobni, kar pomeni, da bi morali na tej točki znati uporabljati in ustvarjati programe in reševati probleme. Za tiste učence, ki pa bodo imeli računalništvo vse do 13. leta pa, da bodo imeli dovolj znanja za poklic oziroma za nadaljnjo specializacijo.

Vsebine učnega načrta

Vsebine Novo Zelandskega kurikula so razdeljena na tri glavne sklope in še na pet pod sklopov. Trije glavni sklopi, ki jih vsebuje učni načrt so tehnološka praksa, tehnološko znanje in narava tehnologije.  Pri obravnavanju tehnološke prakse se učenci naučijo kako reševati probleme s tem, da se seznanijo z nekaterimi že obstoječimi. Spoznajo različne programe, modele, znanja za reševanje problemov ter seznanijo se tudi z licencami in etičnim uporabljanjem računalnika. Obravnavanje tehnološkega znanja učencem poda znanje o delovanju računalnika in zakaj tako deluje, okolju v katerem se uporablja računalnik ter spoznajo tudi strojno opremo računalnika. Pri naravi tehnologije pa spoznajo kako se računalništvo razlikuje od od ostalih ved, začnejo kritično razmišljati o vplivu računalništva na družbo in naravo.

Glavni sklopi pa se delijo še na pod sklope, ki pa so računalniško razmišljanje, oblikovanje in razvoj digitalnih rezultatov, oblikovanje in razvoj materialnih rezultatov, oblikovanje vizualne komunikacije in oblikovanje in razvoj obdelanih rezultatov.  Pri računalniškem razmišljanju se učenec formulirati rešitve za določen problem tako, da ga bo znal rešiti računalnik. Naučijo se tudi računalniškega in algoritemskega načina razmišljanja ter delovanja računalnika in se začnejo zavedati njihovih zmožnosti. Oblikovanje in razvoj digitalnih rezultatov je sklop pri katerem se učenec zave raznih programov, postopkov, metod, ki imajo nek namen oziroma naprimer služijo predstavitvi informacij ali delanju analiz in evalvacij. Pri temu sklopu se seznanijo z programsko opremo. Pri sklopu oblikovanje in razvoj materialnih rezultatov učenci poiščejo nek socialni in naravni problem in potem ustvarijo nek prototip oziroma neko rešitev za problem. Tu morajo učenci pokazati svoje ustvarjalno razmišljanje, da pridejo do čim boljšega rezultata. Na koncu tudi kritično ocenijo primernost rešitve. Sklop oblikovanja in razvoja obdelanih rezultatov je namenjen med predmetnemu povezovanju in ustvarjanju in izvedbi idej s katerimi bi lahko računalništvo pripomore k izboljšavi življenja. Zadnji sklop, ki je oblikovanje vizualne komunikacije pa učence seznani z različnimi mediji za predstavitev svojih podatkov in rezultatov in z uporabo teh medijev.

V veliki meri dajejo poudarek na učenje računalništva brez računalnika. To je način učenja pri katerem se otroci oziroma učenci naučijo računalniškega logičnega razmišljanja skozi igro. Ta način učenja se uporablja zlasti pri mlajših generacijah,kjer jim je lažje razložiti kompleksne probleme in delovanje računalnika s pomočjo iger.

Vsebinske razlike med Novo Zelandskim in Slovenskim kurikulom

Med Novo Zelandskim in slovenskim kurikulomom je nekaj podobnosti, vendar tudi, kar nekaj razlik. Predmet digitalnih tehnologij kot ga imenujejo na Novi Zelandiji je obvezen že od prvega leta oziroma od vstopa v prvi razred in pa vsaj do desetega leta izobraževanja. V Sloveniji v osnovni šoli predmet računalništva ni obvezen, obvezna je le informatika v gimnazijah.

Glavna želja oziroma cilj učnega načrta je, da bodo učenci po koncu šolanja imeli vsaj osnovno znanje oziroma razumevanje o računalništvu, računalnikih, da ga bodo znali uporabljati pravilno(licence). Želijo tudi, da bodo kritično razmišljajo o računalništvu.

Lastno mnenje

Dan danes se računalnike uporablja skoraj povsod. Brez njih bi si življenje le z težavo predstavljali. Zato je potrebno vzgajati mlade, da bodo znali pravilno uporabljati računalnik,reševati probleme z njim ter tudi kritično razmišljati o njih.

Menim, da je prva in najbolj pomembna stvar, ki jo je potrebno dodati v slovenski kurikulum obvezni predmet računalništva. To menim zato, ker se računalniki hitro razvijajo , vedno bolj vplivajo na naše zasebno življenje in tudi kariere. Računalništvo bi lahko uvedli že od prvega razreda z učenjem računalništva brez računalnika do četrtega razreda nato pa bi nadaljevali  z učenjem z računalnikom.

Menim tudi, da bi moral imeti kurikulum tako kot novo zelandski zastavljen nek jasen cilj kot je stopnja izobraženosti na področju računalništva vseh oseb. Kar pomeni, da bi po končani izobrazbi učenci imeli enako stopnjo znanja iz računalništva. S tem pa bi z vidika šolstva počasi razbremenili učitelje računalništva, saj ko bi se pojavila enostavna težava z računalnikom bi jo lahko učitelj popravil sam.

Viri

T. Bell, J. Alexander, I. Freeman, M. Grimley, Computer Science Unplugged: school students doing real computing without computers, Pridobljeno 11.3.2019,  http://www.cosc.canterbury.ac.nz/tim.bell/cseducation/papers/Bell%20Alexander%20Freeman%20Grimley%202009%20JACIT.pdf

Education Gazette. (5.12.2016). New Zealand computer science education programme updates for digital technologies curriculum.  https://gazette.education.govt.nz/articles/new-zealand-computer-science-education-programme-updates-for-digital-technologies-curriculum/

Ministry of education .(2017). Digital Technologies and Hangarau Matihiko. https://education.govt.nz/assets/Documents/Ministry/consultations/DT-consultation/DTCP1701-Digital-Technologies-Hangarau-Matihiko-ENG.pdf

Novo Zelandski kurikulum

(Skupno 20 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja