Nemški kurikulum in primerjava s slovenskim

RAČUNALNIŠTVO V NEMŠKEM ŠOLSKEM SISTEMU

Nemčija se upravno deli na 16 zveznih dežel, ki imajo različne šolske sisteme z različnimi učnimi načrti. Za razumevanje nemškega kurikuluma je potrebno razumeti, kako deluje nemški šolski sistem. Otroci od 2. do 5. leta obiskujejo vrtec, nato pa s 5. letom starosti začnejo obiskovati osnovno šolo, ki je primarna stopnja njihovega izobraževanja (Primarstufe). Traja 4 leta in večino šol ima že ocenjevanje (1 – 6, pri tem je 6 najslabša ocena). V 5. razredu vstopijo v prvo sekundarno stopnjo, kamor sodijo glavne šole, realke, gimnazije in skupne šole. V glavnih šolah učenci pridobijo poklicno izobrazbo s pomočjo dualnega sistema, pri čemer teoretična spoznanja podkrepijo s praktičnim usposabljanjem. Realke so namenjene učencem s povprečnim učnim uspehom in prav tako vključujejo nekaj praktičnega znanja, v skupnih šolah pa so razdeljeni učenci v razrede po sposobnostih. Na drugi sekundarni stopnji se učenci vpišejo v strokovne šole, poklicne šole in strokovne gimnazije, zaključijo pa se z maturo ali zaključnim izpitom. Terciarna stopnja izobraževanja pa so višje in visoke šole ter pa univerze. Poleg omenjenih šol obstajajo tudi šole s prilagojenim programom za otroke s primanjkljaji na določenih področjih (psihičnih ali fizičnih).

Torej kot je učni načrt prilagojen s strani vsake zvezne države posebej, je tudi kurikulum računalništva odvisen od zvezne države. Na prvi stopnji izobraževanja je računalništvo na šolah ponujeno kot izbirni predmet ali kot krožek, povsod pa je del medpredmetnega povezovanja. Predmet informatika je prisoten na večini smeri druge stopnje, a običajno ni obvezen, v gimnazijah pa naj bi bil ta predmet obvezen od leta 2015, vendar pa se zaradi pomanjkanja učiteljev računalništva predmet še vedno ne izvaja v vseh zveznih državah kot del obveznega kurikuluma.

VSEBINE RAČUNALNIŠTVA V NEMŠKEM UČNEM NAČRTU

Vsebine učenja računalništva lahko nekako razdelimo po razredih. V 5. razredu se učenci spoznajo s sestavnimi deli računalnika, z uporabo uporabniških vmesnikov kot so Microsoft Office, Windows in Slikar, z internetno mrežo, igrami, varno zaščito pred virusi in pa tudi z osnovami programiranja. Znanje obdelave besedil in dela z datotekami na računalniku se učijo predvsem za uporabo pri projektnih nalogah tudi za druge predmete. V 6. razredu se naučijo razlike med strojno in programsko opremo, uporabljajo napredne funkcije za obdelavo besedil, grafiko in tabele, pri programiranju pa obravnavajo rekurzijo in globalne ter lokalne spremenljivke. Srečujejo se tudi z uporabo interneta. Nadgrajujejo znanje iz prejšnjih let, veliko pa je še vedno medpredmetnega povezovanja. V 7. razredu pa se naučijo tudi izdelave spletnih strani, robotskega programiranja, zank in kazalcev, preglednice, nadgradijo znanje obdelave besedil in grafične obdelave. V 8. razredu pa uporabljajo Excel za preglednice, se naučijo še objektnega in makro programiranja (Microsoft Access) in nadgradnja s html-jem.

PRIMERJAVA VSEBIN IKT, RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA KURIKULA

Razlika je predvsem to, da je v Nemčiji na drugi stopnji izobraževanja predmet informatika (enako kot pri nas računalništvo) obvezen. V Sloveniji pa je računalništvo v 2. triletki neobvezni izbirni, kar pomeni, da sploh ni nujno, da ga posamezna šola izvaja, v 3. triletki pa je obvezni izbirni predmet.

V nemškem šolskem sistemu imajo od 1. – 4. razreda računalništvo kot izbirni predmet ali krožek. V 5. razredu se že na začetku naučijo zgradbe računalnika, osnov programiranja, obdelave besedil, uporabe spleta, v 6. predstavitve grafike, strojne in programske opreme, rekurzije in tabel. V 7. razredu se učijo že programiranja zank in spletnih strani. V 8. pa delajo z Excelom in ukvarjajo se tudi že z makro programiranjem. V Sloveniji pa, kjer se odločijo za izbirni predmet  delajo lahko od 4. – 6. razreda z algoritmi, nato jih dajo v programe in pa se učijo uporabljati spletne iskalnike. Kot izbirni predmet pa se potem v 7. razredu šele učijo urejanja besedil (Microsoft Word), v 8. računalniška omrežja, programsko opremo, kakovost informacije, izdelavo preglednic, v 9.  multimedije, predstaviti informacijo z več mediji, izdelavo predstavitve s Microsoft Powerpoint-om.

KAJ BI DODALA V SLOVENSKI KURIKULUM IN KAJ SE MI ZDI NAJPOMEMBNEJŠE

V slovenski kurikulum bi dodala osnove programiranja, da bi se s pomočjo tega učili tudi razvijanja algoritmov in uporabe le teh. Mislim, da bi se urejanja besedil in uporabe medijev za predstavitve, ki je znanje, ki ga potrebujemo tudi pri drugih predmetih že veliko prej kot v 6. razredu, morali učiti že v 4. razredu. Spremenila bi predvsem to, da bi bilo računalništvo obvezno za vse že v 4. razredu.

Najpomembnejše se mi zdi to, da bi se lahko z obveznim računalništvom v osnovni šoli vsi otroci naučili in razvili računalniško razmišljanje, saj živimo v času, kjer je ta tehnologija že povsod prisotna in se hitro razvija, ter brez nje praktično ne moremo živeti. Pomembno je tudi, da znajo uporabljati vsa orodja za izdelavo raznih besedil, predstavitev in slik ali posnetkov.

VIRI:

  • Dolničar, V., & Prevodnik, K. Digitalni razkorak 2009–Raba IKT v Sloveniji in EU.
  • Boreham*, N. (2004). Orienting the work‐based curriculum towards work process knowledge: a rationale and a German case study. Studies in Continuing education, 26(2), 209-227.
  • Autio, T. (2013). The internationalization of curriculum research. In International handbook of curriculum research (pp. 29-43). Routledge.
  • Brinda, T., Puhlmann, H., & Schulte, C. (2009, July). Bridging ICT and CS: educational standards for computer science in lower secondary education. In Acm Sigcse Bulletin (Vol. 41, No. 3, pp. 288-292). ACM.
  • Heinz, J. (2016). Digital skills and the influence of students’ socio-economic background. An exploratory study in German elementary schools. Italian Journal of Sociology of Education, 8(2).
  • Gebhardt, M., Zehner, F., & Hessels, M. G. (2014). Basic Arithmetical Skills of Students with Learning Disabilities in the Secondary Special Schools: An Exploratory Study Covering Fifth to Ninth Grade. Frontline Learning Research, 2(1), 50-63.

Predstavitev vPowerPointu: NEMŠKI KURIKULUM IN PRIMERJAVA S SLOVENSKIM

(Skupno 37 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja