Finski kurikulum in primerjava s slovenskim
V preteklosti je veljalo, da so se v šolah učenci učili predvsem uporabe računalnika, danes pa stremimo k temu, da bi se učili računalniškega razmišljanja in računalniških konceptov.
SLOVENIJA
V slovenskih osnovnih šolah se izobraževanje na področju računalništva še vedno izvaja na skoraj enak način, kot ob uvedbi devetletke.
Učni načrt v 1. triletju (1., 2. in 3. razred) je zasnovan tako, da računalništva ne vključuje.
V 2. triletju (4., 5. in 6. razred) je v učni načrt umeščen kot neobvezni izbirni predmet, za katerega je predvideno v vsakem razredu po 35 ur. Neobvezni izbirni predmet seznanja učence z različnimi področji računalništva. Predmet ne temelji na spoznavanju dela s posameznimi programi, ampak učence seznanja s temeljnimi računalniškimi koncepti in procesi. Učenci se pri računalništvu seznanijo s tehnikami in metodami reševanja problemov in razvijajo algoritmičen način razmišljanja, spoznavajo omejitve računalnikov in njihov vpliv na družbo.
V 3. triletju (7., 8. in 9. razred) lahko učenci predmet izberejo kot izbirni predmet. V prvem letu izvajanja predmeta (ko učenec ali učenka prvič izbere predmet računalništvo) je poudarek na urejanju besedil, pri čemer pridobijo učenci in učenke osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika. V naslednjih letih se ta znanja nadgradijo, poglobijo in razširijo, pri čemer je v drugem letu poudarek na računalniških omrežjih in v tretjem letu na multimediji.
FINSKA
Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu.
Struktura sedanjega kurikularnega sistema je tristopenjska:
- nacionalni kurikulum vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine
Pokriva izobraževanje za vse učence, vendar hkrati upošteva ravnotežje med akademskimi dosežki in kakovostnim življenjem otrok.
- lokalni kurikulum povezuje nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo
To v praksi pomeni, da učitelji sodelujejo pri pisanju lokalnega kurikuluma; v manjših občinah vsi učitelji, v večjih pa se ustvari delovna skupina učiteljev, ki napiše lokalni kurikulum in nato vsaka šola doda dodatne klavzule glede na svoje zmožnosti in potrebe.
- šolski kurikulum daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in želje učencev ter njihovih staršev, možnosti konkretnega učnega okolja in specifične veščine učiteljev. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev
In kurikulum v računalništvu?
Na Finskem kurikulum ne določa specifičnih IKT spretnosti in znanj, ampak omogoča fleksibilnost vsakemu kraju oziroma šoli, da sama oblikuje svoj učni načrt za neobvezen predmet IKT.
Z novim učnim načrtom, ki so ga na Finskem sprejeli v avgustu 2016, so ukinili obvezno učenje pisanih črk. Več časa kot pisanju pisanih črk tako namenjajo hitremu tipkanju in drugim veščinam na računalniku. Bolj kot sam način pisanja je za Fince pomembna vsebina, struktura in obrazložitev besedila ter bogata uporaba besednega zaklada, pisanje pa je z uporabo najnovejših tehnologij postalo družbeno, del vsakodnevne komunikacije. Z računalnikom lahko otroci pišejo več besedil hkrati in jih naenkrat pošljejo večji skupini ljudi. Gre za povsem drugačno komunikacijo, saj so prej pisali besedila le učitelju.
Z novim učnim načrtom se finski otroci učijo računalniško urejati besedila, deliti informacije, jih popravljati, soustvarjati ter jih vsestransko uporabljati.
Učenje posameznih predmetov multidisciplinarno povezujejo, kar pomeni, da spreminjajo pristop učenja in ne ukinjanje šolskih predmetov. V okviru tega dajejo Finci večji poudarek razvijanju splošnih kompetenc pri različnih predmetih hkrati. Da bi te kompetence razvili, Finci v novem šolskem kurikulumu dajejo več poudarka ne le multidisciplinarnim predmetom, ampak tudi kritičnemu mišljenju, kreativnosti, branju, timskemu delu, učenju zunaj šole, pisanju in matematiki, športni in kulturni vzgoji, od prvega razreda naprej pa učijo tudi kodiranje in računalniške veščine.
Prepričani so, da je to najboljši način izobraževanja otrok za potrebe prihodnosti.
In kaj bi dodala v slovenski kurikulum? Spremenila bi …
učni načrt in predmet računalništvo vanj umestila kot obvezen predmet od 4. razreda dalje. Glede na to, da mora biti delo v računalniški učilnici dobro vodeno in v naprej skrbno pripravljeno, bi izpostavila težave v pomanjkanju kvalitetnih didaktičnih programov v slovenskem jeziku.
Najbolj pomembno se mi zdi …
zgodnje uvajanje učencev v IKT tehnologijo, saj je ta postala del našega vsakdanjika. Spodbujala bi njihovo kritično razmišljanje in jih opozorila tudi na vse pasti, ki jih prinaša uporaba tehnologije, predvsem uporaba socialnih omrežij. Učenci morajo znati selektivno izbirati in presoditi med pridobljenimi informacijami. Potrebno jih je naučiti, da računalnik ni »igrača«, temveč orodje za doseganje učnih ciljev. Učenci namreč obvladajo računalniške igrice in brskanje po spletu, ne znajo pa narediti predstavitve, navajati literature, …
