1. PN: Algoritmično razmišljanje
Učna ura je umeščena v v vsebinski sklop “Algoritmi”, ta pa se v osnovnih šolah izvaja v drugi triadi pri neobveznem izbirnem predmetu Računalništvo.
Operativni učni cilji.
Učenci in učenke:
– razumejo pojem in definicijo algoritma
– znajo navesti primere uporabe algoritmov iz vsakanjega življenja
– sledijo algoritmu, ki je pripravljen od nekoga drugega
Potek učne ure
Za začetek učne ure, bi pozval učence, kako bi čimbolj natančno nekemu prišleku, ki ne pozna notranjosti osnovne šole opisali pot od vhoda v šolo do te učilnice v kateri smo. Pričakujem odgovore podobne opisovanju, kjer otroci navajajo pot ukaze v kronološkem zaporedju. Naprimer, “pojdi ravno, dokler ne zagledaš vrat, nato jih odpri, stopi skozi njih in takoj zavij levo, nato nadaljuj pot mimo vseh učilnic in pojdi po stopnicah gor, nato znova naravnost, dokler ne prides do učilnice številka 19 na svoji levi, nato stopi skozi vrata te učilnice”.
Ko dobim nekaj odgovorou in opisov poti, pozovem še tiste, ki se bili v prvem delu pogovora bolj tiho, naj povejo kaj so ta teden pri pouku gospodinjstva kuhali/pekli/počeli. Povprašam jih po postopku izdelave določenega obroka. Tu pričakujem odgovore, ki opisujejo potek izdelave neke jedi. Opis sestavin, ki jih potrebujemo, in potem zaporedje obdelave posameznih sestavin.
Na koncu obe temi združim z vprašanjem “kaj imata ti dve temi skupnega?”. Pričakujem odgovore kot naprimer “oboje je neko navodilo” oziroma “oboje opisuje nek process od začetka do konca, od štarta do cilja”.
Učencem nato razkrijem da za takšne stvari dejansko obstaja skupna beseda, rečemo ji algoritem.
Sledi korektna definicija, ki jo napišem na tablo, učenci pa naj si jo zapišejo v zvezek. Po tem namenimo nekaj časa diskusiji, kjer vsak izmed učencev navede še en primer.
Za jedro učne ure se preselimo na računalnike, kjer učenci in učenke odprejo spletno stran Teci Marko. Osebno se mi zdi to zelo dobro izhodišče, saj ima Teci Marko določeno mero vizualne privlačnosti in elegantnosti, poudariti velja pa tudi dejstvo, da je na voljo slovenska različica igrice. Počakam, da se vsem naloži spletna stran in nato pokažem kako izbrati slovenščino. Ko je to uspelo vsem, nadaljujemo s pritiskom na zeleni gumbek “start”. Vsak naj si potem izbere ali Markota ali Sofijo. Kliknem na ikono gozda s papigo in učence in učenke vodim skozi že vgrajeni vodič, ki mu dodam še lastno dodatno razlago in pojasnila. Prve štiri nivoje rešimo skupaj, pomembno je da tu sledijo vsi, po zaključku vsakga nivoja učence vprašam ali ma kdo kakšen pomislek. Temu delu sledijo učenci skupaj, tako da vsi osvojijo osnove premikanja svojega možička v igrici. Ko se zaključi ta uvodni predstavitveni del, učencem in učenkam pustim prosto pot, da raziskujejo igrico še naprej, po svojih individualnih zmožnostih in v svojem ritmu, v tem času se premikam po razredu in opazujem kako jim gre. Vmes sem na voljo za dodatna pojasnila in vprašanja; če se komu kaj zaplete, mu priskočim na pomoč.
Zadnjih pet minut učne ure je namenjenih kratkemu pogovoru, kjer učenci povedo kako se jim je zdela igrica in kako daleč so prišli.
Viri
Program osnovna šola računalništvo, neobvezni izbirni predmet. Učni načrt. (2013). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf. Allcancode – Run Marco!. https://runmarco.allcancode.com/
Vse slike v učnem listu sem naredil sam ali pa imajo licenco cc0 in sem jih našel na pixabay-u.
This work by Blaž Klinec is licensed under CC BY-NC-ND 4.0
