Refleksija na računalništvo v Sloveniji

Položaj predmeta Računalništvo

Za računalništvo se mnoga leta že govori, da je naša prihodnost. Z neobveznostjo in izbirnostjo računalništva v slovenskih osnovnih šolah si sami sebi kopljemo jamo za prihodnost. Če se, kot je v navadi Slovencev, primerjamo s sosedi, so naši otroci po zaključku šolanja popolnoma neopremljeni v primerjavi z avstrijskimi, italijanskimi, madžarskimi in hrvaškimi kolegi, ki imajo obvezno računalništvo v šolah. Občasne delavnice in predavanja na temo varnosti na spletu ter minimalna raba urejevalnikov besedil niso dovolj, da bi učence opremili z znanji in kompetencami, ki jih bodo potrebovali na trgu dela in v življenju na sploh. Menim, da bi morali uvesti obvezni predmet od druge triade do konca srednješolskega izobraževanja, računalniške vsebine pa vključiti kot medpredmetno povezovanje v prvo triado osnovne šole.

Računalniško mišljenje

Računalniško mišljenje lahko razvijamo preko projektnega dela. Učenci problem, pred katerega so postavljeni najprej razdelijo na manjše, obvladljivejše enote, preko katerih prepoznavajo vzorce, obdelajo (in mogoče celo abstrahirajo) podane / potrebne podatke in zapišejo algoritme za reševanje podproblemov ali celo celotnega problema. Pri razvoju računalniškega mišljenja ni nujno, da se te faze zgodijo v prvi projektni nalogi. Faze lahko uvajamo postopno.

Trenutni kurikuli, ki omogočajo razvoj računalniškega mišljenja, so kurikuli za Neobvezni izbirni predmet Računalništvo in Obvezni izbirni predmet – Računalništvo. Drugi učni načrti, kjer bi se računalništvo izvajalo v sklopu medpredmetnega povezovanja, čas za takšno projektno delo težje dopuščajo.

Poučevanje računalništva

Računalništvo v osnovnih šolah in srednjih šolah bi moral poučevati predmetni učitelj računalništva. Le ta ima tako znanje iz računalništva kot tudi pedagoško in didaktično znanje, da snov na primeren način posreduje učencem. Snov mora biti dovolj poenostavljeno razložena za njihov razvojni nivo, a ravno toliko kompleksno predstavljena, da jim vzpodbudi zanimanje. Da ne bo pomote, nekateri računalnikarji, ki so kasneje v življenju zatavali v pedagoške vode, so odlični pedagogi. Je pa kar nekaj takšnih, ki čakajo na pravi trenutek, da se vrnejo nazaj na delo v industrijo – manjka jim občutek za pedagogiko in motivacija, ki pride s poklicem kot poslanstvom. Ravno nasprotne težave se pojavljajo pri učiteljih drugih predmetov, ki poučujejo računalniške predmete, kjer jim, vsaj nekaterim, manjka ljubezen do računalništva kot znanosti in umetnosti. Po mojem mnenju je za učitelja računalništva potrebno biti računalničar s srcem in pedagog z dušo.

ROID

Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti ali ROID je eden izmed zaposlenih v vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki skrbi za računalniško strojno in drugo IKT opremo. Težave z ROIDi se pojavi že pri definiciji nalog ROIDa, saj ni poenotenega seznama delovnih nalog ROIDa. Tako se njihova zaposlitev razlikuje od ustanove do ustanove. Načeloma skrbijo za nemoteno delovanje in nadgradnjo opreme, nameščanje programov, pomoč uporabnikom različnih storitev na šoli in pomoč učencem pri pouku z računalnikom.

Spremembe

Najprej bi uvedla obvezno računalništvo v osnovne šole in srednje šole, začenši s 4. razredom. Vsebine iz računalništva bi dodala kot medpredmetno povezovanje tudi v prvo triado osnovne šole. S tem bi se tudi povečala zahteva po izobraženem kadru. Sledilo bi dokvalifikacija učiteljev za poučevanje na podlagi novega učnega načrta. Povečala bi promocijo programov, ki usposabljajo učitelje računalništva.

Za zgoraj našteto je potrebna podpora države in institucij, za kar pa se navadno dolgo čaka. Nekaj kar pa se lahko pripravi in uveljavi, pa je Week od code, ki se lahko izvaja v sklopu tehniških dni na šolah. Prav tako je izvedljivo povezovanje učiteljev računalništva in izvajalcev programa Oddelek podaljšanega bivanja, kjer se učenci spoznavajo s programi Pišek, Snap!, Scratch! Jr in Scratch!.

Uvodni predmet iz računalništva

Za vsebine in aktivnosti v okviru uvodnega predmeta iz računalništva bi se sprva osredotočila na računalništvo brez računalnika ter razvoj računalniškega mišljenja. Te aktivnosti bi izvajala recimo v 4. in 5. razredu osnovne šole. Kasneje, morda v 6. razredu, bi presedlala na fizično računalništvo in programiranje – delo na projektih.

(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.