REFLEKSIJA NA OSNOVNOŠOLSKO RAČUNALNIŠTVO V SLOVENIJI

Sam položaj računalništva v osnovnih in tudi srednjih šolah ni rožnat. Računalništvo si lahko učenci izberejo kot neobvezni izbirni predmet v drugi triadi in kot obvezni izbirni predmet v tretji triadi. Če se za učenje računalništva ne odločijo v drugi in tudi ne v tretji triadi končajo osnovno šolo brez ene same ure računalništva. Slabo znanje računalništva se je pokazalo predvsem tekom dela na daljavo, saj obstajajo učenci tretje triade, ki so imeli velike težave s pripenjanjem priponk v spletno učilnico. To je ena od veščin, ki bi jo morali učenci spoznati najkasneje v drugi triadi. Menim, da bi morali osnovna znanja IKT vključiti v vse predmete kot to delajo na Finskem, poleg tega pa vsaj v tretji, najbolje pa že v drugi triadi uvesti računalništvo kot obvezni predmet za vse. Menim, da bi bilo najbolje pričeti s poučevanjem računalništva v 4. razredu, ko so učenci že dovolj zreli za samo delo z računalnikom. V 4. razredu bi se srečali z osnovami kot so zgradba računalnika, delovanje računalnika, varnost in pasti na spletu, digitalna pismenost in preprostimi računalniškimi koncepti, ki bi jih lahko spoznavali tudi z aktivnostmi računalništva brez računalnika (Vidra). V višjih razredih bi ta znanja še dopolnjevali in dodajali nova, npr. programiranje. S tem, ko bi učenci osvojili vse to v osnovni šoli bi izboljšali tudi položaj računalništva v srednjih šolah.

S pomočjo računalniškega mišljenja učenci razvijajo tudi veščine logičnega razmišljanja in reševanja problemov, ki so uporabne tudi v vsakdanjem življenju. Računalniško mišljenje je vključeno v učnem načrtu neobveznega izbirnega predmeta računalništvo, torej v drugi triadi, v učnem načrtu obveznega izbirnega predmeta ga pa ni. Verjetno zato, ker je bil napisan leta 2002, kar je za področje, ki se tako hitro spreminja že zelo zastarelo, učni načrt neobveznega izbirnega predmeta pa je izšel leta 2013, ko so računalniškemu mišljenju že posvečali večjo pozornost. Same učne vsebine zato dajejo tudi večji poudarek na reševanju problemov s pomočjo računalniškega mišljenja. Pri obveznem izbirnem predmetu pa se računalniško mišljenje pojavi samo v izbirnem poglavju, ki zajema pisanje algoritmov, ki rešujejo vsakdanje probleme. Od učitelja je odvisno ali bo to poglavje sploh obravnaval in na kakšen način bo to storil, zato se mi zdi še bolj pomembno, da to poučujejo učitelji, ki imajo dovolj znanja na tem področju in se zavedajo pomena računalniškega mišljenja.

Poleg zastarelega kurikuluma trenutno vlada tudi veliko pomanjkanje kadra, primernega za poučevanje računalništva. Na številnih šolah to poučujejo kar učitelji drugih predmetov, ki so na tem področju »močni«, kar omogoča tudi pravilnik. Te učitelji niso bili deležni nobenega ali skoraj nobenega strokovnega izobraževanja na področju poučevanja računalništva v osnovni šoli in po mojem mnenju je to tudi ena glavnih ovir pri prenovi in izboljšavi izobraževanja računalništva v osnovni šoli in posledično gimnaziji. Menim, da bi morali načrtno izobraževati učitelje računalništva, če želimo narediti te zelo potrebne spremembe.

V času šolanja na daljavo se je pokazalo kako pomembno vlogo imajo ROIDi v šolah. Njihovo delo je pogosto premalo vidno, a hkrati nepogrešljivo. ROID je strokovnjak za računalništvo, ki organizira, koordinira in vodi informacijsko dejavnost na šoli s pomočjo računalniške tehnologije, je nosilec in načrtovalec uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli. Ravno oni so bili tudi ključni za vzpostavitev pripomočkov, potrebnih za delo na daljavo in nemoteno izvedbo izobraževanja na daljavo, zato so se številne šole šele sedaj zavedale njihovega pomena in jih množično zaposlovale.  

Menim, da je zadnji čas, da nekaj ukrenemo v zvezi z računalništvom v osnovnih in srednjih šolah, saj je njegov položaj res slab. Večina učencev se tokom šolanja v osnovni šoli sploh ne sreča s poukom računalništva. Če povzamem nas na tem področju čaka še kar nekaj dela. Za začetek je potrebna korenita sprememba učnega načrta, računalništvo bi moralo postati obvezen predmet in  poučevati bi ga morali samo učitelji, ki so za to izobraženi. Pri tem bi se lahko zgledovali že po sosednjih državah, npr. Hrvaški, ki je v zadnjih letih naredila res velik korak naprej in je uvedla računalništvo v vseh razredih osnovne šole. Razvijajo pa ravno najbolj pomembne kompetence kot so računalniško mišljenje, znanje programiranja in digitalno pismenost.

VIRI:

Beriša, K. (2020) Poučevanje računalništva v osnovni šoli – primerjava kurikulumov izbranih držav [magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za matematiko in računalništvo. https://dk.um.si/Dokument.php?id=148157

Kopić, A. (2015) Stališča učiteljev računalništva do računalniškega izobraževanja v osnovni šoli [magistrsko delo] Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2961/1/magistrsko_delo_kopic_v3.pdf

Lokar, M. (2007)  Vloga in pomen ROID https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/predstavitve/2007/lokar-ROID_SIRIKT07.pdf

Učni načrt za neobvezni izbirni predmet računalništvo. (2013) https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Učni načrt za obvezni izbirni predmet računalništvo. (2002) https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf

RINOS (b. d.) Računalništvo in informatika za vse. https://www.racunalnistvo-in-informatika-za-vse.si/

SVIZ. (b. d.) »Problematika ROID-ov v osnovnih in srednjih šolah« https://www.sviz.si/problematika-roid-ov-v-osnovnih-in-srednjih-solah/

(Skupno 13 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja