Refleksija na osnovnošolsko Računalništvo v SLO

Položaj predmeta računalništvo v Sloveniji je za časom. Glede na količino digitalnih informacij, ki jih dnevno prejmemo in hitrost razvoja tehnologije, je le vprašanje časa, kdaj bo življenje brez osnovne digitalne pismenost nemogoče. In ker se tukaj pogovarjamo o otrocih, ki so miselna prihodnost države, je nepošteno do njih, da jim z takšnim učnim načrtom omejimo ta razvoj. Učence bi lahko o tehnologiji in uporabi nje lahko že učili v prvi triadi v obliki iger ali podobnega, mi pa bi s osnovami začeli v drugi triadi, pa še to neobvezno kot izbirni predmet. Ta leta so idealna za vstop v svet računalnika, v računalniško mišljenje in v iskanje informacij. Tudi kasneje v tretji triadi se učenci po mojem mnenju naučijo premalo. Verjamem, da se vsak lahko nauči izdelat powerpoint, snemat video in podobno. Premalo je poudarka na varnosti na spletu, uporabo socialnih omrežij, spoštovanje avtorskih pravic, sem pa tudi mnenja, da bi bilo super, če bi se učencem bliže predstavil hardware. Zelo manjka tudi programiranje, saj je odličen način krepitve kritičnega in algoritmičnega mišljenja, tudi za tiste, ki jih programiranje nasploh ne zanima tako. Zato pa tudi upam, da se bo to sčasoma dodalo v načrt. Po mojem mnenju bi moralo biti računalništvo obvezen predmet, vsaj v  tretji triadi, v drugi pa obvezen izbirni predmet.

V našem kurikulu bi integracija uporabe računalniškega mišljenja bila mogoča, ampak zahtevna. Namreč imamo takšen učni načrt z takšnimi vsebinami, ki mogoče niso najboljša podlaga za razvoj takšnega razmišljanja. Če bi imeli več poudarka da neko reševanje problemov, algoritmično delo, bi bilo veliko lažje. Seveda bi se dalo najt neki naključen primer, in ga predstaviti v obliki dekompozicije, abstrakcije, itd. , ampak bi bilo za učence veliko bolje, če bi bilo to bolj skrbno načrtovano in integrirano v učni proces.

Leta 2011 je bila raziskava, ki je pokazala, da v Sloveniji računalništvo uči 25% ljudi, ki so za ta predmet izobraženi, in 75%, ki jih ni. To teoretično pomeni, da tri četrt Slovenije, tri četrt vseh otrok v osnovnih šolah imajo bodočo znanje iz računalništva v rokah učiteljev, ki niso dovolj kvalificirani, da bi ta predmet učili tako kot treba. Seveda si učitelji za to niso krivi. Učiteljev za računalništvo ni, šola pa pač more nekoga dat, da učence nekaj nauči. Določijo tistega, ki mu približno najbolje gre in je to to. Kasneje pa je tudi posledica naša digitalna pismenost, ki jo je večina evropskih držav že prehitela. Potrebujemo več učiteljev in nov učni načrt.

Roid je na šoli tisti zaposlen, ki ima prek vse kar se tiče tehnologije na šoli. Je tisti ki uči računalništvo, ki snema prireditve, ki ureja šolsko spletno stran, nalaga videje in slike, ki šoli svetuje glede nakupa nove opreme in skrbi za varnost računalnikov, in mehansko kot tudi pred vdori in virusi. Je oseba, ki učence in učitelje spodbuja k uporabi IKT. Glede njegove službe, se mi zdi zelo zahtevna, saj je veliko aspektov, kjer ga šola potrebuje, in je večinokrat tudi edini, ki se v to razume, zato te probleme mora reševati sam. Kar pa se tiče njegove vloge, je absolutno esencialen zaposlen na šoli.

Veliko stvari bi tukaj spremenil. Začel bi z tem, da bi v državi naredil velik poudarek, kako pomembno je računalništvo. Kot ljudje, moramo opaziti eksponenten razvoj tehnologije, in temu primeren mora biti naš osebni razvoj. Dandanes po mojem mnenju ni časa za staro šolo, ker nas bo drugače povozil čas. Čas je, da učencem bolj približamo digitalen svet in jih bolj pripravimo. Velik poudarek na varnost v spletu in razvoj računalniškega razmišljanja. Seveda bi dal računalništvo kot obvezen predmet, če bi bile triade pol vsaj v tretji, v drugi pa bi računalniško mišljenje in razvijanje algoritmičnega razmišljanja integriral posredno v pouk v obliki bolj zabavnih aktivnosti. Ker seveda tako učenci dobijo interes in to je to, kar želimo.

Recimo, da v 6. razredu uvedemo računalništvo kot obvezni predmet. Za uvod  iz računalništva bi začel z predstavitvijo osnovnih delov hardware-a. Torej miško, zaslon, tipkovnico in računalnik. Predstavil bi jim izobraževalne igre, da bi jih na zabaven način vpeljal v snov. Malo bi odložil učenje o urejevalnikih besedil in bi bolj poudarek naredil na algoritmih in reševanje zabavnih problemov. Predstavil bi tudi varno uporabo spleta, saj bi rad, da se o varnosti naučijo že na začetku. Sicer, je to težko obraložit tako mlademu otroku, ki je še čist neizkušen v tem svetu, ampak osnovne stvari kot so to, da naj ne objavlja neprimernih stvari in naj pazi, kako uporablja svoje podatke.

Kar se tiče virov jih neposredno nisem uporabljal, argumentiral sem pridobljeno znanje pri predstavitvah in jih kombiniral s svojim osebnim mišljenjem.

 

 

 

(Skupno 10 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja