INDIVIDUALNA REFLEKSIJA NA OSNOVNOŠOLSKO REČUNALNIŠVO V SLOVENIJI

Kaj menite o položaju predmeta računalništvo na OŠ? Izbirnost? Tretja triada: obvezni izbirni predmet? Druga triada: neobvezni izbirni predmet?

Menim, da je predmet računalništvo zelo pomemben že v zgodnjih letih šolanja v osnovni šoli. Še posebej v današnjih časih, ko se računalništvo na splošno in tehnologija zelo hitro razvijata. Zato stojim za idejo, da bi moral biti računalništvo kot predmet obvezen tako v drugi triadi kot tudi v tretji triadi, torej od vključno 4. razreda naprej. Predmet računalništvo bi moral biti na urniku enakovreden ostalim predmetom kot so matematika, slovenščina, zgodovina in tako naprej.

Ali lahko učitelji razvijamo računalniško mišljenje (skladno s kurikulom) in kako?

Učitelji lahko razvijamo računalniško mišljenje, vendar bolj želimo učence pripraviti na prihajajočo tehnologijo, da jo bodo razumeli in jo uporabljali pri razvijanju in razumevanju novih znanj. Zato vedno več držav spreminja šolske kurikulume, kjer dodajajo računalniško mišljenje kot eden glavnih konceptov pri ustvarjanju, razumevanju reševanja problemov in pri učenju določenih spretnosti.

Računalniško mišljenje lahko učitelji razvijamo na različne načine že od samega začetka šolanja. Pri tem pa moramo biti pozorni na razlike v razvojni stopnji otrok, prilagajati moramo dejavnosti in probleme interesom otrok in vedeti katere elemente računalniškega mišljenja bo z izbrano dejavnostjo pridobil.

Kdo uči računalništvo? Kaj vi menite o tem?

Danes predmet računalništvo še ni tako razvit kot bi si želeli. Posledično na veliko osnovnih šolah poklic učitelja računalništva opravlja nekdo, ki za to ni izobražen in zato tudi ni primeren.

Moje mnenje je, da se mora to spremeniti. Učitelj računalništva mora biti nekdo, ki je za to usposobljen in izobražen. Da zna pravilno usmerjati učence pri njihovem izobraževanju. Pomembno je, da učitelj ve kaj se od njega pričakuje in ta pričakovanja tudi izpolni. Zato mora natančno poznati učni načrt predmeta računalništva in naloge znati prilagoditi tako, da bodo učenci na koncu vsake teme osvojili učne cilje, ki so v učnem načrtu zapisani.

Kdo je računalnikar na OŠ (ROID)?

Podobno kot z učiteljem računalništva se dogaja s poklicem ROID-a. Tudi to delo po nekaterih šolah opravljajo osebe, ki niso primerne zanj. To so na primer kuharice, hišniki in podobno.

ROID je torej strokovnjak za računalništvo, ki organizira, koordinira in vodi informacijsko dejavnost na šoli s pomočjo računalniške tehnologije, nosilec in načrtovalec uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli.

Vloge ROID-a so vzdrževalec strojne in programske opreme, administrator računalniškega omrežja, učitelj računalništva, načrtovalec uporabe, svetovalec, pomoč ostalim učiteljem, skrbnik, postavljalec in vzdrževalec šolskih spletnih strani ter skrbnik različnih računalniško podprtih programov za šolsko administracijo.

Poleg tega je ROID napredni uporabnik računalnika, nosilec uporabe IKT v šoli in načrtovalec uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v šoli.

Za vsa področja dela, ki ga opravlja ROID mora ta poznati osnove fotografij in videoposnetkov ter njihovo obdelavo. Poznati mora tudi osnove avtorske zaščite. Za izdelavo letakov in časopisov mora imeti znanje o rastrski in vektorski grafiki. Dobro je, da je že prej obdeloval slike ali videoposnetke oziroma izdelal kakšne letale, da lahko svoje delo izvede res kvalitetno.

Kaj bi vi spremenili?

V osnovnih šolah bi definitivno uvedla premet računalništva kot obvezni predmet od vključno 4.razreda naprej. Poleg tega bi poklic učitelja predmeta računalništva morale opravljati osebe, ki so za ta poklic izobražene in usposobljene.

Kakšne vsebine se vam zdijo primerne za uvodni predmet iz računalništva? Kateri starostni skupini otrok naj bi bil le-ta namenjen?

Za uvodni predmet iz računalništva se mi zdijo primeren vsebine kot so algoritmi, torej da jih spoznamo s tem pojmom, kaj sploh to je. To jim lahko enostavno pokažemo s primeri iz vsakdanjega življenja, na primer priprava čaja. V vsebino bi lahko vključili tudi enostavne zanke kot je na primer pogojno zanka »če«. Povedali bi kako deluje (na primerih). Dodala pa bi tudi različne aktivnosti, različne igre, ki spodbujajo algoritmično mišljenje. Primer: kako v nekem labirintu pripeljati nek simbol do cilja (iz enega mesta na drugo mesto)? Učenci zapišejo korake, ki predstavljajo algoritem.

Ta vsebina bi bila namenjena učencem v 4. razrede osnovne šole.

This work © 2022 by Neva Kumalič is licensed under CC BY-NC-ND 4.0

(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja