AKTIVNOST KV2: DIGITALNI ODTIS IN DIGITALNA IDENTITETA

Moj sestavek je identičen lanskemu, saj se mi smer razmišljanja v tej smeri ni čisto nič spremenila, dodal sem še misli iz 2021.

Digitalni odtis in digitalna identiteta na internetu pomenita vse, kaj v zvezi z sabo lahko najdemo na internetu. To so naši osebni podatki, naše slike, objave, mnenja, komentarji, torej čist vse. In človek je v zadnjih letih postal tako odvisen od socialnih omrežij in nasploh interneta, da si je mogoče oblikovati sliko o tej osebi že samo po tem, kakšen digitalni odtis so pustili za sabo na internetu. In točno zaradi tega moramo biti pozorni na to, kakšno sled pustimo. Pomembno je, da se zavedamo, kakšne vsebine so primerne, da jih objavimo in katere podatke je smiselno deliti, saj se lahko kasneje uporabijo za dobre ali slabe namene. Iz tega spoznamo pasivni in aktivni digitalni odtis. Aktivni je tisti odtis, pri katerem gre za našo prostovoljno deljenje podatkov, ki jih določena stran potrebuje. Pasivni pa je tisti, kjer se dejansko naši podatki v ozadju zbirajo brez naše vednosti. Tako tudi pride do veliko zapletov, ki se lahko kasneje zgodijo, če nismo pozorni. Torej kaj lahko mi storimo? Prvo kot prvo, kot smo že rekli, moramo biti pozorni na to, če je naša vsebina primerna oziroma, če obstaja možnost, da bo vsebina izkoriščena proti nam. To pomeni, da se izognemo spornim slikam, objavam in komentarjem. Zelo pomembna je naša prva obrambna linija pred vdori – naše geslo. Potrudimo se, da si izberemo čimbolj zahtevno geslo, ki bo blizu samo nam, ga redno spreminjamo in ga NE DELIMO.

Moje mnenje je, da smo vsi sužnji interneta. Tudi sam uporabljam več socialnih omrežij, objavljam slike in delim informacije. Ker je internet postal (vsaj za nekatere) ena izmed “osnovnih” življenskih potreb, nemoremo pričakovati, da bo verjetnost zlorabe informacij skozi leta padala. Kar je najbolj pomembno je, da se ljudi o tem POUČI, žal morem poudarit. Informacija je v tem svetu postala valuta. Sem mnenja, da imamo neverjetno veliko ljudi, ki se sploh ne zavedajo, kako deluje internet oziroma, kako se vsebine zlorabljajo, s strani velikih korporacij, do drugih zlonamernih virov. Pri tem predvsem mislim ljudi, ki objavljajo kontroverzne slike, starši, ki na veliko prijateljem kažejo svoje otroke preko interneta, otroci, ki nevede vpišujejo svoje podatke na zlonamernih straneh, brez da bi sploh vedeli kaj ta stran je. In mislim, da je dnevno zelo zelo veliko takih primerov. Ljudje se morajo zavedat posledic in zato nujno potrebujemo izobraževanja, saj si eni ljudje vsaki dan delo škodo in sploh ne vedo. Na srečo smo bodoči učitelji, torej tista množica populacije, ki bo dejansko lahko naredila razliko in mela zmožnost poučevanja ljudi oz. učencev, glede te teme. Je tudi tema, ki jo bom obravnaval prvo, saj je čim boljše, da se učenci takoj spoznajo s tem. Velik razlog je to, ker jih večina že “ve” uporabljati računalnik, še preden se lahko o tem učijo.

Popravek v letu 2021.

Ljudje, vsaj veliki delež ljudi, nimajo pojma, kaj vse se zgodi z pritiskom na gumb. Še posebej kakšnemu, ki se kliče “Login” ali pa “Dovoli piškotke”. Splet ni več mesto, kjer hranimo naše podatke na varnem pred drugimi. V bistvu je splet 10-krat nevarnejši kot realnost. Da si predstavljamo, kako preprosto je; pridemo na spletno stran, na kateri želim prebrati en članek. Naenkrat nam ekran zatemni in vpraša, če strani dovolimo uporabljati naše piškotke, in ker vseeno želimo prebrati članek do konca, jih seveda dovolimo. In tako je enostavno, da tista spletna stran v tistem trenutku pridobi naše ime, druge podatke, kot tudi lokacijske in geografske podatke o tem, kje se tisti čas nahajamo. In to vse Z našim dovoljenjem. Tako, kot nas je splet osvobodil, nas je tudi zasužnjil.” 

Intiuicija o tem, kaj je na spletu varno in kaj ne, bo naš najpomembnejši obrambni mehanizem v 21. stoletju.


To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

(Skupno 18 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost