Refleksija na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji

Kaj menite o položaju predmeta “računalništvo” na OŠ? Izbirnost? Tretja triada: obvezni izbirni predmet? Druga triada: neovezni izbirni predmet?

V današnjem času ima računalništvo vedno večjo vlogo, saj je prisotno v našem vsakdanu. Za varno uporabo računalnika pa je zelo pomembno razumevanje delovanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Predmet računalništvo je trenutno v zgodnjem obdobju svojega razvoja. Na voljo je kot neobvezni izbirni predmet v drugi triadi ter kot obvezni izbirni predmet v tretji triadi. Pomembno se mi zdi, da računalništvo postane obvezni predmet od (vsaj) druge triade naprej. Prvi vidik je varnost. Večina otrok današnjega časa se s telefonom igra že preden stopi v osnovno šolo in svoj telefon dobi že v prvih letih osnovne šole. O varni uporabi interneta pa niso bili nikoli podučeni. Otroci še ne razumejo posledic svojih dejanj in ne razumejo, kako lahko njihova dejavnost na spletu negativno vpliva na kasneje življenje. Drugi vidik pa je spremljanje potrebe po znanju IKT skozi celotno življenje.

Ali lahko učitelji razvijamo računalniško mišljenje (skladno s kurikulom) in kako?

Računalniško mišljenje se razvija pri pridobivanju temeljnih znanj računalništva in informatike. Računalniško mišljenje ni samo znati zapisati program ter biti tehnološko pismen, ampak pomeni razmišljati na več nivojih abstrakcije. Razvijemo ga lahko tako z računalnikom kot tudi brez, razviti pa ga mora vsak (Wing, 2006). Računalniško mišljenje učenca nauči reševanja problemov in ne le programiranja (Divjak, 2015).

Učenci lahko računalniško mišljenje razvjejo pri predmetih računalništva na primer z Vidro, učenjem programiranja v Scratchu, programu Teci Marko!, itd., lahko pa se ga naučijo tudi pri drugih predmetih, kot je matematika, kjer morajo za rešitev nekega problema, problem najprej razstavit na več manjših delov. Ravno tako bi pri matematiki lahko našli posploševanje (najti podobnosti med našim problemom, z že znanimi problemi), abstrakcijo (odstranimo nepotrebno kompleksnost), algoritmično razmišljanje (reševanje po korakih in pravilih) in evalvacijo (evalviramo lastnosti algorima; hitrost, ekonomičnost). Kot lahko te lastnosti najdemo pri računalništvu in matematiki, bi jih lahko tudi pri ostalih predmetih.

Torej računalniško mišljenje ni “razmišljanje kot računalnik”, ampak to, da se naučimo problem razdeliti na točno določene korake in podatke, ki si sledijo in nam omogočajo, da problem rešimo. (The Open University, 2015). Za to pa včasih ne potrebujemo niti računalnika in ga lahko razvijemo tudi na ostalih področjih življenja (pri ostalih predmetih).

Kdo uči računalništvo? Kaj vi menite o tem?

Danes zaradi nerazvitosti predmeta ter pomankanja ustreznega kadra, računalništvo uči kdorkoli. Lahko so to učitelji, ki so opravili še kakšen dodaten tečaj računalništva, ali pa računalničarji, ki niso podučeni o pedagoškem pristopu. To povzroči, da učenci snovi nimajo podane na primeren način ali pa nepravilno. Menim, da neustrezen kader zelo negativno vpliva na znanje učencev na tem področju, hkrati pa zaradi neustreznega kadra ter pomanjkanja predmetov tega področja pride do nezanimanja mladih za ta poklic.

Kdo je računalnikar na OŠ (ROID)?

ROID je pomemben člen na šoli, saj skrbi za digitalno izobraževanje in opismenjevanje učiteljev ter drugih strokovnih delavcev. Skrbi za delovanje računalniške opreme, spletno stran šole, pomaga učiteljem s tehničnimi težavami, nakupuje računalniško opremo, itd. Predvsem je pomemben za pomoč učiteljem, saj ima predvsem starejši kader zaradi pomankanja digitalnih kompetenc večje težave pri uporabi tehnologije. Delo ROIDA prevzame učitelj računalništva na šoli. Ker pa je delo ROIDA zelo obsežno bi bilo primerno, da bi postala pozicija ROIDA samostojno delovno mesto. Delo je razgibano ampak hkrati naporno, saj mora biti ROID vedno na voljo. Uspešen ROID pa je tisti, ki se redno dodatno izobražuje, da je vedno v stiku z novostmi.

Kaj bi vi spremenili?

Sama bi spremenila to, da bi računalništvo postalo obvezen predmet od drugega triletja naprej. Dokler ne pride do te spremembe, pa bi spodbujala uporabo ter razvijanje digitalnih kompetenc pri drugih predmetih. Uvedla bi več predavanj o varnosti na spletu, ki bi bila pogostejša ter bolj informativna o možnih posledicah. Uvedla bi tečaje za digitalno opismenjevanje učiteljev. Nazadnje pa bi spremenila predvsem to, da bi bili učitelji računalništva primerno izobraženi.

Kakšne vsebine se vam zdijo primerne za uvodni predmet iz računalništva? Kateri starostni skupini otrok naj bi bil le-ta namenjen?

Uvodni predmet računalništva bi bil po mojem mnenju v četrtem razredu osnovne šole. Kjer bi se učili o algoritmih (kaj je algoritem, kako ga zapisati, kako slediti algoritmu, zapisati algoritem programa, uporabljati spremenljivke, konstante, itd.) Uporabljali bi programe kot je Scratch, Teci Marko!, LightBot itd. Učili bi se o podatkih ter informacijah, znali pojasniti razliko med njima, poznali zapis v dvojiškem sistemu. Učili bi se tudi o delovanju računalnika, o njegovi strojni opremi ter predvsem o varni uporabi računalnika ter posledično interneta.

Viri:

Krajnc, R., Nančovska Šerbec, I., & Žerovnik, A. (2013). Učni načrt, Program osnovna šola, Računalništvo: neobvezni izbirni predmet (1. izd.). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Batagelj, V. (2002). Učni načrt, Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja, Računalništvo: [urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija] (1. natis). Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf

Računalniško razmišljanje. (b.d.) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani. http://ikt-projekti.uni-lj.si/RacunalniskoRazmisljanje.html

Refleksija na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji © 2022 by Tina Semič is licensed under CC BY-NC-ND 4.0