Angleški kurikulum

V Angliji izobraževanje krepi življenje učencev in njihove življenjske spretnosti. Mlade pripravljajo na svet, ki še ne obstaja, vključno s tehnologijami, ki še niso bile izumljene. Prizadevajo si predvsem otroke naučiti discipline z dolgoročno vrednostjo, ne pa spretnosti s kratkoročno koristnostjo, čeprav so slednje gotovo koristne. Računalništvo je za njih pomembna disciplina, ki v svoji stroki deli atribute z inženirstvom, matematiko, znanostjo in tehnologijo.
Računalništvo se otroci začnejo učiti že pri 5 letih. Obvezen predmet postane na 3. stopnji izobraževanja, ko so otroci stari 11 let. Pri 14 njihovo znanje že preverjajo in ocenjujejo (GSCE examination). Po 16. letu pa opravljajo glavni izpit, ki je tudi pomemben faktor pri vpisu na fakulteto.

Učni načrt vsebuje naslednje vsebinske sklope:

• Jeziki, stroji in računanje – Računalniki dobijo stvari, ki jih opravi “stroj”, ki izvaja “program”, napisan v nekem jeziku. Spoznavajo se z različnimi programskimi jeziki, algoritmi, učijo se o delovanju strojne opreme in računalniških modelih (Von Neuman – po korakih ter paralelni računalniki).
• Podatki in predstavitev – Veliko moči računalnikov izhaja iz njihove sposobnosti shranjevanja in manipuliranja zelo velikih količin podatkov. Učijo se načinov, kako se ti podatki shranjujejo in manipulirajo ogromne razlike v hitrosti, robustnosti in varnosti računalniškega sistema. To vključuje predstavitev, shranjevanje, organizacijo in uporabo podatkov.
• Komunikacija in koordinacija – Računalniki so komunikacijske naprave. Oblikovanje in izvajanje teh komunikacijskih sistemov je ponavljajoča se tema v računalništvu
• Abstrakcija in oblikovanje – Abstrakcija je glavni mehanizem, ki se uporablja za reševanje kompleksnosti in omogočanje računalniške obdelave. Sem spada strojna in programska oprema, modeli virtualne realnosti, klasifikacija in kako deluje računalnik.
• Širši kontekst računanja.

Angleži menijo, da ni smiselno, da bi te koncepte učili kot ločene teme same po sebi. Namesto tega predstavljajo združevalne teme, ki jih je mogoče uporabiti kot način za razumevanje in organiziranje računalniškega znanja in jih učenci lažje prepoznajo po tem, ko so naleteli na nekaj konkretnih primerov koncepta v akciji.

V nasprotju z Angleži, imamo v Sloveniji računalništvo le kot neobvezen izbirni predmet v 2. triadi, obvezen izbirni predmet v 3. triadi in obvezen predmet informatike v gimnazijah. Pri tem lahko vsebine iz sklopov: Jeziki, algoritmi, stroji in računanje, Računalniki – reševanje problemov in Podatki v 2. triadi (neobvezno), primerjamo z Angleškim kurikulumom, kasneje pa je tega v Sloveniji malo. Anglija poudarja razumevanje delovanja programa že na 1. stopnji, Slovenija pa uči predvsem uporabljati multimedijske programe, urejevalnike besedil… Sicer smo primerljivi pri učenju komunikacij in storitev, pri čemer pa se moramo zavedati, da je tudi to pri nas v veliki meri neobvezno in se tega nauči le malo učencev.

Menim, da je Angleški kurikulum za poučevanje računalništva neizmerno boljši od našega. Tudi pri nas bi se morali vsi otroci začeti učiti računalništvo že vsaj v 2. triadi osnovne šole. Naš obstoječi kurikulum za neobvezni izbirni predmet v 2. triadi se mi sicer zdi dober, spremenila bi le obveznost. V 3. triadi pa bi morali nadaljevati z učenjem algoritmičnega in problemskega razmišljanja.

Vse te spremembe so pri nas nujno potrebne. Za začetek pa se mi zdi najbolj pomembno, da računalništvo sploh postane obvezni predmet in da se ljudje začnejo zavedati resničnega pomena poznavanja in razumevanja tehnologije.