Refleksija na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji

Kaj menite o položaju predmeta “računalništvo” na OŠ? Izbirnost? Tretja triada: obvezni izbirni predmet? Druga triada: neovezni izbirni predmet?

Predmet “računalništvo” je po mojem mnenju predmet, ki je glede na trenutne trende (razvoj tehnologije, predvsem umetne inteligence) eden izmed najpomembnejših v celotnem predmetniku. Razlog leži v tem, da se svet zelo hitro razvija, razvoj pa zahteva dodatno usposabljanje ljudi. Medtem, ko večina evropskih držav pospešeno integrira vsebine predmeta v predmetnike OŠ, v Sloveniji zaostajamo. Tako je na žalost položaj predmeta v Sloveniji v OŠ slab. V trenutnem sistemu je računalništvo obravnavano kot izbirni predmet, kar pomeni, da vsi učenci ne pridobijo potrebnega znanja. Glede na raziskave in prakse v drugih državah, kot je na primer Finska, kjer je programiranje že vključeno v osnovnošolski kurikulum (Lindberg et al., 2017), se mi zdi smiselno, da bi bil predmet “računalništvo” obvezen vsaj v tretji triadi. Tako bi vsi učenci pridobili osnovne računalniške spretnosti in razvijali računalniško mišljenje. Glede na to, da se svet najhitreje razvija na področju digitalnih tehnologij, bi bilo zato najbolj smiselno, da bi tudi v Sloveniji znatno povečali pomen samega predmeta.

Ali lahko učitelji razvijamo računalniško mišljenje (skladno s kurikulom) in kako?

Učitelji lahko razvijamo računalniško mišljenje pri učencih tako, da vključujemo različne metode in pristope, ki spodbujajo logično razmišljanje, reševanje problemov in razumevanje algoritmov. Pri tem je pomembno, da kot učitelji uporabljamo interaktivna orodja (Scratch, Code.org, Snap!, …) in druge programe, ki omogočajo praktično učenje skozi igro in ustvarjalnost (Resnick et al., 2009). Poleg tega je pa prav tako pomembno, da učitelji stalno nadgrajujemo svoje znanje in se poleg samostejnega študija še udeležujemo strokovnih izobraževanj, kjer se lahko seznanimo z novimi trendi in metodami poučevanja računalništva. Tako lahko svoje na novo pridobljeno znanje in interes za učenje računalništva uspešno prenesemo na učence ter jih pri tem motiviramo za učenje (Grover & Pea, 2013).

Kdo uči računalništvo? kaj vi menite o tem?

Računalništvo na osnovnih šolah pogosto učijo učitelji, so za poklic specializirani (MA-RA) ali so se dodatno izobraževali na tem področju. Menim, da bi bilo idealno, če bi računalništvo učili specializirani učitelji, ki imajo poglobljeno znanje in razumevanje tega področja (mi). To bi omogočilo bolj kakovostno in poglobljeno poučevanje, ki bi bilo prilagojeno različnim ravnem znanja in interesom učencev. Problem je v tem, da pri nas primanjkuje kadra, kar posledično poslabša kvaliteto poučevanja. Poleg tega bi še izpostavil, da je pomembno tudi, da učitelji računalništva sodelujejo z drugimi učitelji in integrirajo računalniške vsebine v različne predmete, kar omogoča celovitejše in bolj smiselno učenje (Barr & Stephenson, 2011). Več tem, več vzorcev, več znanja.

Kdo je računalnikar na OŠ (ROID)?

Računalnikar na OŠ je predvsem oseba na katero se osebe obrnejo, ko gre kaj narobe z računalniki. Je oseba, ki skrbi za infrastrukturo, pomaga uliteljem pri uporabi digitalnih tehnologij, prav tako pa pogosto sodeluje pri poučevanju računalništva. ROID igra ključno vlogo pri zagotavljanju, da bo na šoli tehnologija funkcionirala, kar je po mojem mnenju 2. najpomembnejša vloga na šoli, takoj za vlogo ravnatelja. Pomembno je, da je odnos med ravnateljem, ostalimi učitelji in ROID-om pozitiven. Menim, da bi morali ROID-i imeti tudi vlogo mentorjev in svetovalcev za učitelje, ki morda nimajo dovolj znanja o uporabi tehnologije v izobraževanju. Tako bi lahko prispevali k večji integraciji tehnologije v poučevanje in k razvoju digitalnih kompetenc med učenci in učitelji.

Kaj bi vi spremenili?

Sam bi sigurno spremenil pomembnost računalništva v trenutnem predmetniku. Kot sem že omenil prej, nas vse države prehitevajo na tem področju, posledično naši otroci nimajo zadostnega znanja, da bi se razvili v elitne strokovnjake, prav tako se otroci prepozno seznanijo s temeljnimi računalniškimi koncepti. Predmet računalništvo bi moral biti po pomembnosti vsaj na nivoju fizike, kemije, zgodovine, geografije.

Kakšne vsebine se vam zdijo primerne za uvodni predmet iz računalništva? Kateri starostni skupini otrok naj bi bil le-ta namenjen?

Za uvodni predmet iz računalništva bi bile primerne vsebine, ki učencem pokažejo osnovne računalniše koncepte in omogočijo razvijanje računalniškega mišljenja. Med te vsebine spadajo osnove programiranja (npr. Scratch), razumevanje osnovnih algoritmov, digitalna pismenost, varnost na internetu ter osnove strojne in programske opreme. Tak predmet bi bil najprimernejši za učence v drugi triadi (okoli 8-10 let), saj so ti učenci že dovolj zreli, da razumejo osnovne koncepte in imajo po že parih letih šolanja, dovolj razvite kognitivne sposobnosti za začetek učenja programiranja.

Viri in literatura

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS  za šolstvo. (2013). Računalništvo neobvezni izbirni predmet učni načrt. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Barr, V., & Stephenson, C. (2011). Bringing computational thinking to K-12: What is involved and what is the role of the computer science education community? ACM Inroads, 2(1), 48-54. https://doi.org/10.1145/1929887.1929905

Grover, S., & Pea, R. (2013). Computational thinking in K-12: A review of the state of the field. Educational Researcher, 42(1), 38-43. https://doi.org/10.3102/0013189X12463051

Lindberg, R., Laine, T. H., & Haaranen, L. (2017). Gamifying programming education in K-12: A review of programming curricula in seven countries and programming games. British Journal of Educational Technology, 50(4), 1979-1995. https://doi.org/10.1111/bjet.12497

Resnick, M., Maloney, J., Monroy-Hernández, A., Rusk, N., Eastmond, E., Brennan, K., … & Kafai, Y. (2009). Scratch: Programming for all. Communications of the ACM, 52(11), 60-67. https://doi.org/10.1145/1592761.1592779