Spletna objava v sodelovalnem okolju in komunikacija z LLM

Za pomoč pri oblikovanju in načrtovanju obravnave določene vsebine iz učnega načrta za računalništvo sem si pomagala s ChatGPT-jem.

Pogovor z LLM (ChatGPT): Pogovor z LLM © 2024 by Ameli K. Ulčnik is licensed under CC BY-NC-ND 4.0 

Obravnavana vsebina: podatki v različnih pojavnih oblikah (besedilo, zvok, slike, video), poudarek na predstavitvah.

Načrt obravnavane snovi

Operativni učni cilji

1. Poznajo različne oblike podatkov, vključno z besedilnimi, numeričnimi, grafičnimi in zvočnimi ter video podatki.
2. Razumejo osnovne koncepte predstavljanja podatkov, kot so tabele, grafikoni, diagrami in grafi.
3. Sposobni so analizirati podatke in izluščiti pomembne informacije iz različnih virov podatkov.
4. Znajo izdelati sistematično predstavitev.
5. Znajo oceniti učinkovitost in ustreznost predstavitve s podanimi smernicami.

Teoretični del

Najprej bi učencem predstavili različne vrste podatkov: besedilne, zvočne, slikovne ter video podatke. Za vsakega izmed njih bi povedali zakaj so pomembni in uporabni, hkrati pa bi podali tudi primer. Ker je obravnavana vsebina predvsem osredotočena na predstavitve bi nekaj več časa v teoriji posvetili temu.

Učence najprej seznanimo z namenom predstavitev. Namenjene so nazorni predstavitvi različnih podatkov, idej, raziskav, rezultatov, projektov, … na način, ki je enostaven za razumevanje. Pomembno je, da so nam vizualne predstavitve, ki so izdelane v PowerPoint ali Canvi v oporo pri predstavljanju zahtevnejših konceptov. Zelo je priročno, da lahko vanje vključujemo tako besedilne, slikovne kot tudi zvočne in video podatke, kar še dodatno pripomore k jasnosti in preglednosti. Pomembno je tudi poudariti, da z vizualno predstavitvijo lažje pridobimo pozornost občinstva.

Predstavitve se vsakodnevno uporabljajo v šolah, služba, podjetjih in na splošno v poslovnem svetu, saj so sredstvo s katerim si veliko ljudi pomaga pri komunikaciji in širjenju svojih idej.

Prednosti uporabe predstavitev so lažje razumevanje kompleksnejših vsebin, lažja vizualna predstavitev rezultatov, možnost uporabe različnih vrst podatkov in tudi lažja pridobitev pozornosti poslušalcev.

Če pa želimo, da so naštete prednosti res uporabne pa je pomembno poudariti nekatere ključne elemente dobre predstavitve, ki zelo vplivajo na celotno podobo in na to kako jo dojemajo drugi. Pomembno je, da je struktura predstavitve jasna, da sledi nekemu logičnemu zaporedju po katerem se tudi giblje sama tema predstavitve. Zelo velik poudarek je treba dati na vizualno stran in komponente, saj lahko te če so napačno uporabljene bolj odvračajo pozornost od same teme kot pa da jo pridobijo. Primerna mora biti tudi vsebina predstavitve, saj preveč podatkov na prosojnici ni učinkovito. V sami vizualni predstavitvi so tudi zelo pomembne barve. Če jih je preveč različnih potem lahko odvračajo pozornost, če pa so uporabljene le določene barve skozi celotno predstavitev pa lahko to zelo pripomore k preglednosti.

Za konec uvodnega dela je torej učencem treba povedati, da je predstavitev načrtovati ter si izdelati oziroma zapisati neke ključne stvari, ki jih želimo vključiti, preden jo začnemo vizualno izdelovati.

Demonstracija, aktivnost

Učencem bi predstavili različne programe za obdelavo in predstavitev podatkov. Nekateri programi, ki bi jih predstavili so: Microsoft Excel, Google Sheets, PowerPoint, Canva. Seveda za podroben pregled vseh programov ne bi bilo dovolj časa. Za vsakega bi povedali čemu je namenjen in kako se ga lahko uporablja. Predstavili bi nekatere najpomembnejše funkcije, kakšno od teh bi tudi učenci poskusili narediti na svojem računalniku. Ker pa se osredotočamo na predstavitve, bi več časa posvetili programoma PowerPoint in Canva.

Ta dva programa sta večinoma uporabljena za izdelovanje predstavitev. Delujeta na podoben način, izgled pa imata nekoliko drugačen. Odločimo se, da se bomo za začetek pri pouku bolj posvetili programu PowerPoint.

Ko ga učenci odprejo na svojih računalnikih jim pokažemo nekatere osnovne funkcije na primer kje se ureja besedilo, kako lahko zamenjajo ozadje diapozitivov in kako dodajajo nove diapozitive. Skupaj se spomnimo katere stvari so pomembne pri učinkoviti predstavitvi. Pokažemo jim kako v diapozitive vključujejo slike in kaj vse lahko z njimi naredijo. Pokažemo jim tudi kako vključijo video ali samo povezavo do videa. Pomembno je, da jim tudi pokažemo kako se izdela graf ali druga oblika grafične predstavitve podatkov. Kje se nastavijo različne pisave in kako lahko eno pisavo obdržijo skozi celotno predstavitev.

Ko gremo skozi vse pomembne stvari, damo učencem navodila kaj vse naj poskusijo narediti sami:

• Nastaviti naslov in besedilo na različno velikost.

• Nastaviti slog pisave, da je na vseh diapozitivih isti.
• Vstaviti sliko na diapozitiv.

• Vključiti povezavo do videoposnetka.

• Diapozitivom nastaviti enotno ozadje.

• Izdelati en grafikon.

Smernice za samoevalvacijo

Ko učenci zaključijo z delom v programu in opravijo vse kar je zgoraj našteto, jih povprašamo ali imajo kakšna vprašanja in ali jih je kaj delalo težave. Ko na vse to odgovorimo in če je potrebno ponovno pokažemo, če kaj ni šlo pa se lotimo podajanja smernic za evalvacijo. Učencem povemo, da bodo morali izdelati predstavitev in izvesti samoevalvacijo. Skupaj z njimi zastavimo smernice, ki jih bodo kasneje s pomočjo učnega lista preverjali in tako ocenili ali so naredili dobro, učinkovito predstavitev.

Smernice, katere učencem pomagajo pri izdelavi:

• Smiselno zaporedje diapozitivov in logično razvrščena vsebina.
• Predstavitev vsebuje 3-4 glavne barve, ki so uporabljene skozi celotno predstavitev.
• Slog besedila, je dobro berljiv in je skozi celotno predstavitev isti.
• Velikost naslovov se razlikuje od vsebine in je vedno enaka.
• Na diapozitivih so zapisane le glavne informacije in poudarki.
• Slikovno in video gradivo je relevantno glede na temo in ustrezno uporabljeno za podkrepitev razumevanja.

Preverjanje znanja

Vsak od učencev izdela predstavitev na poljubno temo. Pri tem upošteva vse kar smo se naučili. Za izdelovanje ima časa 20-25min na koncu pa svoj izdelek še samo oceni s pomočjo spodnjega učnega lista. Učenci na vprašanja odgovarjajo z da, ne ali delno. Na koncu se skupaj z učiteljem pogovorijo o vprašanjih na katera so odgovorili z ne in povedo, kaj bi lahko izboljšali in spremenili, da bi bila njihova predstavitev na koncu še boljša.

Po končanem pogovoru bi učenci dobili še domačo nalogo. Predstavitev na isto temo bi morali doma izdelati še v Canvi in pri tem upoštevati, da bi izboljšajo stvari na katere prej niso bili dovolj pozorni. Tako bi ob ponovnem ocenjevanju svojega drugega izdelka lahko na vprašanja večkrat odgovorili z da oziroma, da so izdelali res dobro in učinkovito predstavitev.

UČNI LIST – SAMOEVALVACIJA:

Učni list – samoevalvacija © 2024 by Ameli K. Ulčnik is licensed under CC BY-NC-ND 4.0 

Evalvacija

Večina ciljev, ki jih je predlagal chat GPT se mi je zdelo kar ustreznih, sem pa dala stran cilj glede kvalitativnih in kvantitativnih podatkov. Ker so obravnavana tema predstavitve se mi to ni zdelo relevantno, hkrati pa sem dodala še zadnja dva cilja, ki se nekoliko bolj osredotočata na same predstavitve.  

Na začetku mojega spraševanja v teoretičnem delu nisem od chat GPT.ja dobila veliko informacij o predstavitvah. Res, da sem tudi na začetku bolj spraševala o podatkih nato pa sem vprašala bolj specifično o predstavitvah in sem dobila dobro osnovo. Na podlagi te osnove sem seveda morala nekatere stvari v teoretičnem delu bolj podrobno zapisati, mi pa je odgovor GPT-ja služil kot dober osnutek za pripravo. Če bi želela še bolj podroben odgovor, bi morala vprašati nekoliko več stvari je pa res, da bi ga najbrž morala tudi bolj usmerjati, saj šele ko sem vprašala po točno določenih vidikih predstavitev, ki sem jih želela vključiti, sem dobila primeren odgovor. Del, ki se nanaša na barve sem dodala, saj o tem nisem dobila nobenega odgovora, je pa tudi res, da tega vidika v svojih vprašanjih nisem nikoli vključila.

Glede na podane odgovore sem oblikovala predstavitev različnih programov. Predlagani programi so se mi zdeli dobro izbrani glede na vsebino učne ure. Potem sem se želela bolj osredotočiti na same predstavitve zato se bolj podrobno vprašala o PowerPointu. Glede na podan odgovor sem potem tudi zasnovala, kako bi programe predstavili in kaj vse bi morali učenci preizkusiti. Mislim, da so bili odgovori zelo dobro podani, saj so zajemali večino stvari, ki sem jih želela vključiti v demonstracijo in aktivnost.

Glede na to kar je bilo povedano v teoretičnem delu, sem sestavila smernice, ki učence usmerjajo pri izdelavi predstavitve. Odgovori GPT-ja so bili v tej smeri koristni in relevantni, kar mi je tudi pomagalo.

Vse kar smo obravnavali o predstavitvah sem želela vključiti v preverjanje znanja. Pri tem se vprašala za primer učnega lista za samo evalvacijo. Odgovor se mi je zdel kar ustrezen, sem pa nekatera  vprašanja na učnem listu tudi dodala. Nekatera vprašanja, ki jih j e predlagal GPT sem tudi izpustila, saj so se osredotočala na govorni nastopa in na občinstvo, vendar teh vidikov nismo obdelali in tudi se ni šlo za samo izvedbo predstavitve, zato se mi to ni zdelo relevantno.

Za uporabo oziroma pomoč pri načrtovanju učnih ur se mi zdi LLM uporaben pripomoček, je pa pomembno, da mu stvari konkretno opredelimo, gremo v podrobnosti in od njega zahtevamo točno določene odgovore, saj so drugače preveč splošni. Je v pomoč pri aktivnostih menim pa, da je pri tem potrebna tudi učiteljeva ideja. Učne ure ne bi mogli načrtovati zgolj z LLM-je, predstavlja pa dobro pomoč, če na primer učitelj pri kakšni temi nima ideje za aktivnost, ali kaj podobnega.

V veliko virih je poudarjeno, da je chat GPT lahko zelo uporaben za učitelje. Z njim si lahko pomagajo pri idejah za učni načrt in aktivnosti. Z njim si lahko tudi pomagajo izdelati kvize, delovne liste, učne liste in še kaj drugega kar bi potrebovali za pouk. To kar smo delali mi, je torej eden od vidikov, ki se zdi veliko ljudem zelo uporaben. Kot prednost je ponekod tudi zapisano, da je chat GPT hiter, kar pomeni, da dobimo hitre povratne informacije, je pa potrebno preveriti ali so te relevantne. Je ves čas dostopen in omogoča napredovanje vsakega posameznika v svojem tempu. Vse je odvisno od tega kako so oblikovani pozivi in kaj od njega zahtevamo.

Zapisano je, da je lahko chat GPT v veliko pomoč učiteljem pri načrtovanju učnih ur in aktivnosti ter sestavljanju različnih delovnih listov. Zraven pa je poudarjeno, da je za uresničitev vsega še vedno potreben učitelj in brez njega tudi pomoč GPT-ja ne bi bila uporabna. Ena od slabosti je tudi, da chat GPT ne more prilagajati učnega načrta za vsakega posameznika posebej, kot ga lahko učitelj. Učitelj vsak dan v razredu spremlja učence in njihov napredek. Dobro jih pozna in tako lahko prilagaja način podajanje učne vsebine in vsakemu posamezniku pomaga pri usvajanju znanj in veščin. Tega pa GPT žal ne zmore.

Veliko je tudi mnenj, da je Ghat GPT uporabe za učence, saj si lahko z njim pomagajo pri iskanju informacij. Ob tem pa je poudarjeno, da se je treba z učenci vedno pogovoriti o dobrih in slabih straneh uporabe AI pomoč in tudi pomembno je, da se jih nadzira pri uporabi. Če želimo izboljšati učni proces s pomočjo tudi chat GPT-ja je pomembno, da učence pri tem tudi usmerjamo in jim pokažemo kakšni pozivi so potrebni za relevantne informacije.

Učence je pa pri tem pomembno tudi seznaniti z plagiatorstvom. Pomembno je, da vedo da uporaba chat GPT-ja ni namenjena goljufanju in spodbujanju ne dela, vendar, da jim je lahko v pomoč dokler tega ne začnejo izkoriščati.

Evalvacija © 2024 by Ameli K. Ulčnik is licensed under CC BY-NC-ND 4.0 

VIRI

Krajnc, R. (2013). Učni načrt – Računalništvo: neobvezni izbirni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Will, M. (2023). With ChatGPT, Teachers Can Plan Lessons, Write Emails, and More. What’s the Catch? Education Week. https://www.edweek.org/technology/with-chatgpt-teachers-can-plan-lessons-write-emails-and-more-whats-the-catch/2023/01

Wilichowski, T., Cobo, C. (2023). How to Use ChatGPT to Support Teachers: The Good, the Bad, and the Ugly. World Bank Blogs. https://blogs.worldbank.org/en/education/how-use-chatgpt-support-teachers-good-bad-and-ugly

Dilmegani, C. (2024). How ChatGPT Is Revolutionizing Education. AIMultiple Research. https://research.aimultiple.com/chatgpt-education/