KV2: Digitalni odtis in digitalna identiteta
Danes internet in družabna omrežja uporablja praktično vsak. Večina pa se jih ne zaveda, kako pomembno je varovanje svoje zasebnosti in zasebnosti drugih ljudi. Vsakič, ko objavimo informacije na spletu, kjer jih lahko vidijo vsi, ali pa nekaj o nas objavijo drugi, dopolnimo svoj digitalni odtis. Ta vsebina se imenuje aktivna. K našemu digitalnemu odtisu pa prispeva tudi pasivna vsebina, ki jo zberejo “piškotki”. Iz vseh podatkov o nas, ki so zbrani na spletu si lahko kdorkoli sestavi precej natančno sliko o nas. Zato je zelo pomembno, da si pred ustvaritvijo računa na družabnem omrežju preberemo “Pogoje uporabe” in “Politiko zasebnosti”, kjer npr. izvemo, katere podatke o nas aplikacija lahko deli in komu jih lahko deli ter če je možno kadarkoli podatke trajno izbrisati. Večinoma je profil javen, kar pomeni, da lahko tvoje objave vidi kdorkoli, zato je pomembno, da pred vsako objavo razmisliš o možnih posledicah. Objave lahko npr. celo vplivajo na to, če boš v prihodnosti dobil zapostlitev ali ne. Poleg tega je pomembno, da pomislimo preden nekomu v zasebno sporočanje pošljemo sporočilo ali sliko, saj nas lahko zaradi tega nadleguje ali izsiljuje. Pomembno je tudi, da pazimo, kakšne objave, slike in videe o svojem otroku objavljamo, saj nam otrok ne da zares dovoljenja, poleg tega pa lahko te objave vplivajo na prihodnost otroka.
Sam se zavedam, da vse, kar objavim na internetu, tam tudi ostane. Najpomembneje se mi zdi, da bi se o tej temi zelo dobro izobrazilo mlade, saj mislim, da se učenju tega ne daje dovolj časa. V današnjem času imajo profil na Facebooku, Instagramu, Snapchatu in ostalih družbenih omrežjih že otroci, mlajši od 10 let, kar se mi v prvi vrsti sploh ne zdi sprejemljivo. Mislim, da bi starši morali poskrbeti, da otroci ne bi bili vključeni v to do vsaj dvanajstega leta, saj je internet poln pasti. Preden otroci začnejo uporabljati družabna omrežja pa bi jih morali tako starši kot šola o tem še kako dobro izobraziti. Čeprav bi to verjetno bilo težko napraviti na učinkovit način, saj večina otrok želi biti vključena v internetno komunikacijo predvsem zato, ker so vsi vrstniki vanjo vključeni in bi se v nasprotnem primeru še v resničnem življenju počutili izločeni iz družbe, ker niso na tekočem. Kar se mi zdi zelo pomembno je tudi to, da se otroke nauči, da na internetu neznancem nikakor ne moraš zaupati, saj si, skriti za zasloni, ljudje dovolijo veliko več kot “v živo”. Poleg tega se mnogi ne zavedajo, da brez dovoljenja ne smemo objaviti slike, na kateri je druga oseba. Mislim, da bi bilo najbolj učinkovito, da bi se otroci in mladostniki v šoli vse to učili na primerih, ki so se zgodili drugim, saj menim da bi se jim tako posledice najbolj utisnile v spomin.
Miselni vzorec: Kdo vse je vpleten?
KV2: Digitalni odtis in digitalna identiteta © 2022 by Luka Frelih is licensed under CC BY-ND 4.0
