KV2: Digitalni odtis in digitalna identiteta

Digitalni odtis je sled oz. pot do podatkov, ki jo pustimo za seboj ob brskanju in objavljanju na spletu. Na vsaki strani ko se prijavimo pustimo en košček svojih podatkov, ki se lahko zbere v celoto. Obstajata pasivni in aktivni digitalni odtis. Pasivni je ustvarjen, ko se podatki o uporabniku zbirajo brez njegove vednosti, aktivni pa, ko uporabnik sam zavestno in namenoma posreduje svoje osebne podatke z namenom deljenja teh informacij na spletnih mestih ali v družbenih medijih. Z vsako našo objavo na spletu za sabo pustimo nek del sebe in svojih podatkov, zato je treba preden kaj objavimo to dobro premisliti in biti pozorni, da se ne objavljajo kakšni osebni podatki kot je naša telefonska številka, domači naslov, e-naslov,.. Dobro je premisliti tudi, da smo prikazani v dobri luči. Tako kot sebi z objavljanjem na spletu delamo svoj digitalen odtis,  ga lahko delamo tudi drugim, zato preden objavimo slike ali podobno, kjer so prisotne oziroma označene tudi druge osebe, jih moramo vprašati za dovoljenje in biti pozorni tudi na njihovo zasebnost.

Menim, da živimo v času kjer je objavljanje na spletu zelo popularno in pogosto in tega ne bomo mogli preprečiti, zato je zelo pomembno, da smo glede same varnosti objavljanja in nasploh delovanja na spletu dobro ozaveščeni in pa da dobro ozaveščamo tudi mlade, ki šele vstopajo v ta svet in so lahko na spletu naivni in neprevidni. Preden se karkoli objavi na splet je treba o tem dobro premisliti in preveriti, da v objavi niso prisotni kakšni osebni podatki, torej da z objavo ne ogrožamo svoje zasebnosti ali zasebnosti drugih, da smo prikazani v dobri luči, da je objava primerna, itd..