Digitalni odtis in digitalna identiteta
Strokovnjaki v osnovni literaturi se strinjajo da je digitalna identiteta ter odtis že v zgodnjih letih zelo pomembna. Pogosto postavljeno mnenje je, da nikoli ni prezgodaj za se z otrokom začeti pogovarjati o nevarnosti interneta in njegovi uporabi. Za začetek je potrebno vedeti, da smo tako učitelji kot tudi starši odgovorni, da smo zgled otrokom. Držati se moramo pravil in uporabljati internet pametno. Tudi sami slik otrok ne objavljamo brezglavo pa čeprav smo odrasli. Poleg tega svetujejo še veliko drugih stvari, kot so dolga težka gesla, pozornost na uporabo zlonamerne programske opreme, s katero bi nepridipravi lahko vstopili v računalnik in podobno. Pomembna podrobnost je tudi da ne objavljamo osebnih podatkov na internet, saj so v Ameriki v raziskavi s pomočjo Facebooka brez pretirane težave izmed 2400 računov našli pri 2200 slike otrok mlajših od 7 let ter z malo iskanja našli podatke, ki bi pa že lahko bili nevarni kot so datum rojstva, kraj bivanja ipd.
Sam se načeloma z vsem prej povedanim strinjam. Kot starši in učitelji moramo vedeti da se otroci po nas zgledujejo. Ne smemo biti tako dvolični, da otroku razlagamo kako nevarno je objavljanje slik na internetu medtem, ko se na našem računalniku nalaga slika v kopalkah iz počitnic, ki jo bomo objavili na svojem profilu. Kar bi spremenil, je način komunikacije kar se te teme tiče. V času šolanja sem večkrat sodeloval na delavnicah o varni rabi interneta in tudi videl več delavnic za starše na to temo. Osebno mislim, da te delavnice potekajo narobe. Zdi se mi zelo neprimerno, da učenje na to temo deluje iz prizme strahu. Ne vidim smisla po sejanju strahu tako med starše kot med učence. Za primer bom dal link iz spletne strani Safe.si (https://safe.si/gradiva/testi/test-zasvojenosti-internetom-za-starse). Na tem linku se najde test za starše, ki se mi osebno zdi popolnoma zgrešen in potencialno zelo nevaren pripomoček. Postavil se bom v hipotetično situacijo starša. Malokateri starš, ki nima že od prej pomislekov bi se za ta kviz odločil. Zanj se odločijo več ali manj le prestrašene mame in očeti, ki so na delavnici o varni rabi interneta iz ust strokovnjakov slišali nevarnosti, ki prežijo in se bojijo, da je njihov otrok tudi ogrožen. Sam sem ta test rešil in pri večini vprašanj dokaj na blažje, kot bi lahko če bi bil vanj emocionalno vezan. Po koncu sem prejel obvestilo da sem tako rekoč resno zasvojen in pri vsakemu staršu bi to moralo vzbuditi paniko. Tak kviz je, čeprav piše da je le informativne narave, lahko zelo škodljiv, saj ocene odvisnosti starš ne more narediti sam. Ocene ali je otrok zasvojen so lahko domena le in samo strokovnjakov. Prav se mi zdi, da se čas dostopa interneta jasno omeji, strinjam se tudi da je potrebno otroka zaščititi pred nevarnostmi in nanje opozarjati. Zmotno pa je da predstavimo internet kot nekaj škodljivega. Ja, najdejo se ljudje, ki nam poskušajo škoditi, a mislim da je način priprave otrok in staršev na to temo informiranje in učenje varovanja, ne pa groženje da bo otrok takoj ko vstopi na internet zlorabljen.
