RAČUNALNIŠKA OMREŽJA IN ROID
Glede na trenutno stanje sem intervju z učiteljico računalništva na osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični opravila na daljavo preko vprašalnika Enka in telefonskega pogovora.
Spletna stran OŠ Ferda Vesela se nahaja na povezavi https://www.osferdavesela.si/ . Uporabljajo WordPress, stran pa je bila oblikovana v Xml-ju. Trenutni videz je spletna stran dobila v šolskem letu 2018/2019. Na spletno stan lahko objavljajo učitelji sami, za izgled in urejanje pa skrbi roid. Poleg spletne strani na OŠ Ferda Vesela uporabljajo tudi spletno učilnico za učence od 6. razreda dalje in spletno zbornico, oboje na Moodlu. https://ucilnice.arnes.si/course/index.php?categoryid=5343. Uporabljajo tudi e-asistenta in zadnjih nekaj mesecev oblačno storitev Oblak365. Prav tako zadnja dva meseca uporabljajo tudi Microsoft Teams za medsebojno komunikacijo tako učiteljev med seboj, kot tudi učiteljev z učenci.
Refleksija
Roid za upravljanje storitev povezanih z spletnimi stranmi, učilnicami in zbornicami potrebuje znanja uporabe programov in jezikov, ki se uporabljajo za oblikovanje in vzdrževanje vseh spletnih storitev. Tako mora poznati osnove HTML, CSS… domač pa mora biti tudi z orodji za oblikovanje spletnih učilnic npr. Moodle. Ker upravljanje spletnih strani zahteva veliko komunikacije z učitelji, mora roid imeti tudi dobre komunikacijske sposobnosti. Mora biti pripravljen na to, da se bodo nanj obračali vsi učitelji, čim bodo naleteli na določen problem, ki se bo navezoval ne samo na internetne storitve, temveč na vse povezano z računalnikom. Lahko bi rekli, da so mirni živci dobrodošli za osebe, ki opravljajo naloge roida.
Kot že omenjeno roid sodeluje z vsemi delavci šole. Z učitelji, svetovalnimi delavci, vodstvom šole in drugimi strokovnimi delavci. Mogoče se sliši nenavadno pa vendar roidi sodelujejo tudi s hišniki, saj jim ti pomagajo pri tehničnih stvareh.
Vse storitve, kot so spletne strani, spletne učilnice in spletne zbornice, se uporabljajo predvsem zato, da učiteljem in učencem olajšajo in pohitrijo delo. Prva vzpostavitev je sicer zamudna, vendar je nato nadalna uporaba hitra in preprosta. E-asistenta ali Lopolisa se šole poslužujejo zato, da lažje komunicirajo s starši. Z uporabo e-dnevnikov so straši pridobili direkten vpogled v otrokove ocene in dejavnosti v šoli. Prav tako podatki se podatki avtomatično shranjujejo na računalnike in jih ni potrebno konec šolskega leta vnašati in shranjevati.
Po mojem mnenju je vključevanje sodobnih tehnologij v šolstvo dobrodošlo, vendar se moramo zavedati, da mora nekdo skrbeti, da vse poteka tako kot more. V šoli to vlogo prevzame roid, ki navadno posveti nekje 20 ur mesečno samo urejanju in postavljanju spletne strani šole. Poleg tega skrbi še za spletne učilnice in spletne zbornice. Če seštejemo ves ta čas skupaj ugotovimo, da so roidi zelo obremenjeni. Z gotovostjo lahko trdim, da so v trenutni situaciji roidi najbolj obremenjeni delavci šole, saj vse sloni na njih. Pomagati morajo učiteljem, da komunikacija z učenci poteka nemoteno, objavljati morajo informacije in gradiva, ki jim jih pripravijo učitelji… S tem, ko nas je virus prisilil v uporabo sodobnih tehnologij smo šele sprevideli realno situacijo. Digitalna pismenost ljudi se zelo razlikuje, veliko ljudi je ševdno digitalno nepismenih. V prihodnje bi po mojem mnenju šole morale zaposliti še kakšnega učitelja računalništva več, saj bo velika večina komunikacije ne glede na to, da se bo življenje počasi vrnilo v normalne tirnice, potekalo ševedno preko sodobnih komunikacijskih kanalov. Šolam bi svetovala, da organizirajo tečaje za učitelje in učence in jim še bolj približajo svet digitalnih tehnologij. Samo s tem, ko bodo učitelji tehnologije bolje spoznali jih bodo lažje sprejeli. Primer tega je npr. E-asistent, sprva so se ga učitelji bali in »otepali«, ko pa so ga pobližje spoznali so ga lažje sprejeli in začeli uporabljati.
