Reflesijo na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji – individualna refleksija

Po mojem mnenju je predmet iz računalništva porinjen preveč v kot, saj živimo v strmem naraščanju informatike in tehnologije nasploh, in smo tik pred trenutkom, ko bomo s tehnologijo praktično obkoljeni in enostavno ne razumem, kako to da ni na nivoju države urejeno, min 2 uri računalništva v 2. triadi osnovne šole (sicer po mojem mnenju bi lahko nekateri lahko začeli že prej v 1. triadi). In to da imamo trenutno računalništvo v 2. triadi, kot neobvezni izbirni predmet, se mi zdi absurdno! Država, vlada, ministrstvo za šolstvo, bi moralo narediti tako da bi bilo računalništvo obvezno, saj bi s tem lahko “prebudili” še kakšno glavico, ki se je “utopila” v morju tehnologije in bi s tem ko bi približali računalništvo pokazali pravo pot. V 3. triadi, pa bi računalništvo moralo biti defacto obvezni predmet, s tem da bi vsebine morali narediti otrokom bolj prijazne in vsaj 4 ure in več na teden.

Učitelji računalništva, lahko razvijamo računalniško mišljenje, saj nam nihče tega ne onemogoča in tudi prav je tako, če želimo otroke naučiti razmišljati tako, da smo tudi za zgled in seveda s dobrimi primeri (npr Vidra). Pred dvema tednoma sem podal kolegu, ki dela na OŠ, povezavo do Vidre in je bil zelo pozitivno presenečen in hvaležen (je pa smešno da je za Vidro slišal prvič). Seveda pa je uspešnost učitelja pogojena z njegovo motivacijo, karizmo in seveda s pogojem da je svojemu delu predan. Iz lastnih izkušenj, kot učitelj na OŠ in kot izvajalec interesnih dejavnosti na OŠ, lahko trdim, da je uspešnost računalništva in tako otrok na posamezni OŠ (tudi SŠ), odvisna v največji meri od samoiniciative učitelja računalništva.

Trenutno je situacija v OŠ, da računalništvo uči tudi tisti ki nima kompetenc, in se velikokrat na veliko OŠ zgodi scenarij, da otroci pri poukuu računalništva ali urejajo dokument v Wordu, oz. pripravljajo prezentacijo v PowerPointu vsako leto znova in znova. Menim da je trenutno še premalo kadra oz. je obstoječi kader “povozil čas”. Je pa res, da se situacija počasi obrača na bolje. Seveda je za počasne premike tudi kriv rigiden sistem v katerem živimo, in so odločitve na nivoju vlade/ministrstva ravno obratna od pričakovanja državljanov.

Za moje pojme se lahko učitelj računalništva odlično znajde tudi v vlogi ROID-a, ampak mora imeti vsaj nekaj “prakse” z tehnologijo. Nekateri ljudje pridobijo to “prakso” že kot otroci (hobi), drugi se tega naučijo kasneje v šoli/tečaju/samouk. Pomembno je da je pripravljenost učitelja računalništva na dodatno izobraževanje vedno pozitivna. Mogoče bi samo omenil, da za opravljanje delo ROID-a, je potrebno prej definirati v pogodbi o zaposlitvi, kakšne so naloge ROID-a, v kakšnem obsegu in kolikšna je ta obveza v procentih.

Glede učnega načrta nimam veliko pripomb, mi je všeč tako kot je zastavljen, je pa res da bi bilo potrebno se konstantno zgledovati po vodilnih državah, ki so pripeljale račnalništvo na nivo, ki si ga zasluži (npr. Anglija, Estonija, ipd) in bi morali na ministrstvu biti bolj dovzetni za hitre in efektivne spremembe na tem področju, tako kot se dejansko to dogaja z računalništvom po svetu (“svetlobna hitrost”).

Kot sem omenil, kolega je ravno letos začel učiti, prvič na tej OŠ računalništvo v 2. triadi. Verjamem da bo z vsebinami, ki so na Vidri popestril ure računalništva, sam pa bi mogoče kot motivacijski element uporabil, robotiko kot vzvod za pridobivanje pozornosti in dviganje motivacije pri otrocih, saj je to skoraj vsakemu otroku všeč. Mislim pa da je začetek 2. triade primeren čas, da otroci spoznajo kaj računalništvo v resnici je predvsem pa da se otroci zavedajo, da je danes bolj racionalno biti kreator tehnologije, kot zgolj uporabnik tehnologije.