Osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji – refleksija

Kaj menite o položaju predmeta “računalništvo” na OŠ? Izbirnost? Tretja triada: obvezni izbirni predmet? Druga triada: neovezni izbirni predmet?

Računalništvo se v slovenskih osnovnih šolah najprej pojavi v 2. vzgojno izobraževalnem obdobju, kot neobvezni izbirni predmet računalništvo. Ta se deli na 5 sklopov: Algoritmi, Programi, Podatki, Reševanje problemov, Komunikacija in storitve. Kasneje se predmet nadaljuje v 3. vzgojno izobraževalnem obdobju, kot obvezni izbirni predmet računalništvo, ki se deli na tri dele: Računalništvo – urejanje besedil, Računalniška omrežja, Multimedija (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2013).

Računalništvo torej v slovenskih osnovnih šolah ni obvezen predmet niti eno leto. Menim, da je za slovenske osnovnošolce to slabo, saj se jih večina prav zaradi izbirnosti predmeta z osnovami računalništva ne sreča do srednje šole. Predmet Računalništvo je v primerjavi z ostalimi predmeti zapostavljen in slabše izvajan osnovnošolski predmet (na nekaterih osnovnih šolah tega predmeta sploh ne izvajajo). Posledično je tudi znanje računalništva in digitalna pismenost slovenskih osnovnošolceev slabša kot v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, ki so na tem področju že že naredile korak naprej (npr. Velika Britanija, Francija, Poljska, Finska, Slovaška, …). 

Ali lahko učitelji razvijamo računalniško mišljenje (skladno s kurikulom) in kako?

Računalniško mišljenje (angl. Computational Thinking) je »način mišljenja, ki je lahko pomembno orodje ustvarjalnega mišljenja, kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov« (Levy in Murnane, 2004, v Krajnc, Košir, Čotar Konrad, 2017). Glede na slovenski kurikulum je razvijanje le tega mogoče v vseh sklopih in delih predmeta. Pomembno je, da z razvijanjem računalniškega mišljenja začnemo čim hitreje. Računalniško mišljenje temelji na konceptih: algoritmično razmišljanje, vrednostenje, dekompozicija, abstrakcija in generalizacija. Prav na samem začetku predmeta bi lahko v sklopu Algoritmi začeli z razvijanjem računalniškega mišljenja, saj je tukaj ključno,  da se ta del naučijo reševati po korakih.  Tudi v vseh nadaljnih sklopih je učenje računalniškega mišljenja mogoče razvijati na različne načine (Beriša, 2020). Če natančno preberemo učni načrt za obvezni izbirni predmet Računalništvo, račualniškega mišljenja ne zasledimo v nobenem izmed sklopov. Lahko ga zasledimo le v sklopu programiranje, ki pa je izbirno (Beriša, 2020). 

Če želimo v učencih razviti računalniško mišljenje, moramo imeti za to usposobljenega učitelja, ki je tudi sam zmožen računalniško razmišljati in reševati probleme s pomočjo digitalnih tehnologij (Krajnc, Košir,  Čotar Konrad, 2017). Tako kot ostale evropske države pa se tudi Slovenija na tem področju srečuje s pomanjkanjem dobro usposobljenega kadra. 

Kdo uči računalništvo? Kaj vi menite o tem?

Menim, da je računalništvo eden izmed predmetov, ki se spopada z največjim pomanjkanjem kadra. Posledično ta predmet učijo učitelji, ki pogosto nimajo ustreznih kompetenc za poučevanje računalništva. Zaradi tega učenci dobivajo napačne informacije o določenih temah ali pa jim njihov učitelj računalništva sploh ne zna dobro razložiti neke snovi, saj je tudi sam ne razume. Prav zaradi tega bi morali računalništvo poučevati za to usposobljeni učitelji, ki natančno vedo, kaj poučujejo in na kakšen način naj to predstavijo učencem. Ker je računalništvo zelo hitro razvijajoče je pomembno tudi, da so učitelji dobro pripravljeni na sprotno poglabljanje svojega znanja, saj s tem omogočajo učencem najbolj optimalne pogoje za učenje. 

Kdo je računalnikar na OŠ (ROID)?

ROID ali računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je oseba, katere naloga je zelo nenatančno definirana. Njegova primarna naloga je, da skrbi za svetovanje in pomoč učiteljem pri uporabi IKT, grafično podobo šole (spletna stran, šolski časopis, urejanje gotografij iz šolskih dejavnosti, …) in vsakodnevne težave pri delovanju na področju računalniške opreme v šoli.  Z novo sistematizacijo se je položaj ROID-a občutno izboljšal (iz 0,35 a najmanj 0,5 delovnega mesta), vendar menim, da je delo ROID-a še vedno izjemno zahtevno, saj je zelo nedefinirano in s tem nihče ne ve, kaj točno je njegova naloga. 

Kaj bi vi spremenili?

Sprememba, ki bi jo uvedla na področju poučevanja računalništva, bi bila uvedba obveznega predmeta Računalništvo v slovenske osnovne šole od 2. vzgojno izobraževalnega obdobja dalje. V sklopu te spremembe bi tudi dopolnila učne načrte na tak način, da bi bil večji poudarek na računalniškem mišljenju in razvijanju le-tega. Menim, da bi morala biti to ključna vsebina predemeta računalništvo, vse ostale vsebine pa bi se gradile na tem. 

Kakšne vsebine se vam zdijo primerne za uvodni predmet iz računalništva? Kateri starostni skupini otrok naj bi bil le-ta namenjen?

Za uvodni predmet iz računalništva se mi zdi primerna tema Računalništvo brez računalnika. Primerna je tako za začetnike kot tudi za naprednejše učence, odvisno od tematike, ki jo izberemo. Primerna se mi zdi zato, ker je mogoče to temo prilagoditi tako, da je poudarek na računalniškem mišljenju. 

Torej, menim, da je poučevanje računalništva v Sloveniji zelo pomanjkljivo. Vendar je to težava, ki ni rešljiva v nekaj dneh, ampak bo za to, da bo predmet postal enakovreden drugim, potrebne veliko let in vloženega truda. V primerjavi z ostalimi Evropskimi državami smo v ogromnem zaostanku, zato je skrajni čas, da se lotimo dela in postavimo stvari na pravo mesto S tem bomo zagotovili učencem primerno izobraževanje tudi na tem področju, da bodo lahko konkurirali učencem drugih držav.

Viri: