REFLEKSIJA NA OSNOVNOŠOLSKO RAČUNALNIŠTVO

Menim, da ima računalništvo v slovenski osnovni šoli najnižji položaj, da pridejo vsi predmeti pred njim. Veliko držav v Evropi so že dale računalništvu večji pomen, a v Sloveniji še vedno čakamo na ta korak. Na korak, da bodo spoznali, da računalniška kompetentnost ni samo poznavanje worda in excela, ampak je še veliko več. Mislim, da bi lahko računalništvo uvedli že od 1. razreda naprej, ampak ne kot delo z računalniki, temveč razvijanje računalniškega mišljenja brez računalnika. V drugem triletju je možnem kot neobvezni izbirni predmet, kar učencem pove, da ni obvezen in si lahko mislijo, da je to le dodatna zaposlitev/obremenitev, če si ga izberejo. V tretjem triletju ga lahko izberejo kot obvezen izbirni predmet, ampak iz izkušenj vem, da ga učenci še vseeno ne izberejo radi, sploh ker so to dodatni predmeti in si rajši izberejo kakšno športno ali jezike, nekaj kar jim ne bo otežilo šolanja in jim bo v sprostitev. Vsi verjetno mislijo, da se učimo pri računalništvu samo word in excel, kar se pa lahko že sami naučijo in ne potrebujejo o tem še predmeta v šoli.

Računalniško mišljenje lahko razvijamo z različnimi aplikacijami in igrami, ki pa so osredotočene samo na prestavljanje delčkov oz. na pisanje kode. Računalniško mišljenje se razvija predvsem v računalniškem svetu in ga pri pouku težko povežemo z vsakdanjimi problemi z danimi aplikacijami in gradivom. V večini se uporablja računalništvo brez računalnika in pa zgodbe v Scratchu.

Računalništvo pri nas učijo predvsem (61,4%) učitelji, ki imajo osnovno izobrazbo z drugega predmetnega področja in niso ustrezni za poučevanje računalništva. Opravili so doizobraževanje, da imajo pogoje za poučevanje tega predmeta. Menim, da te učitelji nimajo primernih kompetenc za poučevanje računalništva, saj verjetno niso v veliki meri dosegli razumevanja računalniškega mišljenja in nasploh razumevanja ter poznavanja samih vsebin.

ROID  mora biti vedno na voljo vsem učiteljem na šoli, ko pridejo do težav z računalnikom, skrbi za programsko in strojno opremo, za izgled spletne strani, za delovanje računalnikov na celi šoli, poučuje učence in še kaj bi se našlo. ROID mora biti zelo prilagodljiv in izviren ter sposoben dobrega komuniciranja, da lahko od drugih izve potrebne informacije, da lahko opravi svoje delo. Pod delo z multimedijo spada spletna stran: jo postavi in vzdržuje, naredi razne loge za šolo ali šolski časopis, oblikuje in uredi letake za publikacijo šole. Da vse to naredi, potrebuje znanja iz grafik, raznih urejevalnikov, HTML in CSS ter druge jezike in programe.

V slovenskem šolskem sistemu je potrebnih veliko sprememb v povezavi z računalništvom. Najpomembnejše je uvesti računalništvo kot obvezni predmet vseh učencev, če ne že od 1. razreda naprej, da se uvede vsaj od 2. triletja naprej. S tem, pridejo tudi pravilno izobraženi učitelji. Menim, da bi morali že od osnovne šole naprej poudarjati pomembnost tega poklica, da bi se učenci prej zavedali in posvečali ter posledično odločali za ta študij in poklic. Šole in univerze bi morale bolj promovirati to smer študija in najti način, kako privabiti več študentov. Čeprav se izobražujemo za učitelja računalništva, bomo na šoli imeli večjo vlogo kot ROID kot pa dejansko učitelj. Zato se mi zdi prav, da se je povečal delež ROID-a, ker je prej rabil biti računalničar učitelj dveh predmetu in še ROID, da je pokril svoje ure, sedaj pa se bo lahko posvetil delu ROID in poučevanju računalništva. Za uvodni predmet iz računalništva se mi zdijo primerne vsebine iz računalniškega mišljenja. Da učenci začnejo kmalu razvijati te kompetence in način mišljenja, saj jim to pomaga pri razreševanju drugih problemov. To bi lahko izvajali s pomočjo bee bo-ta, kjer bi se lahko učenci že v 1. razredu igrali in poizkušali ter se sproti učili.