REFLEKSIJA NA OSNOVNOŠOLSKO RAČUNALNIŠTVO V SLOVENIJI
Računalništvo vse bolj postaja del našega vsakdana. A na žalost se tehnologijo uporablja za ‘napačne’ stvari, torej zakaj nebi otrok že v osnovni šoli usmerili v bolj koristno uporabo le te. Računalništvo v osnovnih šolah v Sloveniji je glede na stanje v drugih državah, kot smo slišali na predstavitvah kurikulov, zagotovo bolj na dnu lestvice. Imamo neobvezni izbirni predmet v drugi triadi, pri katerem se mi sam učni načrt ne zdi tako slab, je pa velika slabost ta, da so v skupinah pomešani učenci od 4. do 6. razreda. V tretji triadi pa je računalništvo del obveznih izbirnih predmetov, kar pa še ne pomeni, da se ga vsi učenci učijo. Izberejo ga tisti, ki jih to bolj zanima, učni načrt pa se mi zdi slabši od tistega, ki sem ga omenila prej. Menim, da bi morali kurikule za te predmete zagotovo obnoviti, sama pa bi jih uvedla kot del obveznega šolanja za vse učence, vsaj v tretji triadi, še raje pa že prej.
Učitelji lahko razvijamo računalniško mišljenje v skladu s kurikulom. Sploh ni nujno, da so teme računalniške, lahko so čisto vsakdanji problemi, ki jih rešimo z računalniškim mišljenjem. To bi se lahko učili že učenci 4. ali 5. razreda – na podoben način kot smo to mi delali na tečaju Computational Thinking (seveda bolj prilagojeno njihovi starosti) , saj se mi zdi dober uvod za nadaljnje razumevanje samega programiranja.
Računalništvo v šoli učijo (oziroma naj bi učili) učitelji, ki magistrirajo na programu iz računalništva. A na žalost se zelo malo mladih odloči za ta poklic, zato takšnih učiteljev v osnovnih šolah primanjkuje. Nadomestijo jih nato z učitelji drugih predmetov, ki so malo bolj vešči z računalnikom, saj po pravici povedano – takšen učni načrt res lahko danes uči že skoraj vsak. Vsekakor pa to ni dobro, predvsem za otroke, ki si želijo naučiti več. Ravno zato bi morali za računalništvo navdušiti otroke že čim prej, saj se skozi celotno šolanje pri nas (osnovna šola, gimnazija) ne srečajo s konkretnim računalništvom, kot bi se mogli.
ROID (računalnikar organizator informacijskih dejavnosti) je v osnovni šoli učitelj računalništva, ki ima poleg poučevanja izbirnih predmetov tudi druge naloge v zvezi z računalništvom in so določene v letnem načrtu šole. Osnovna naloga računalničarja je, da usmerja učence in druge učitelje k uporabi IKT pri pouku. Zadolžen je tudi za to, da druge zaposlene obvešča o novostih IKT, skrbi za ustrezno programsko opremo in s tem antivirusne zaščite, predvsem pa opozarja učence in učitelje na varno rabo interneta. Predvsem zadnja stvar se mi zdi zelo pomembna, saj učenci (in tudi učitelji) v določenih nevarnih situacijah, ki jih lahko doletijo pri brskanju po internetu, ne znajo pravilno in varno ravnati. Menim, da delo ROID-a zahteva veliko znanja, zagotovo pa ni enostavno, saj ima kar nekaj zadolžitev, ki zahtevajo veliko izkušenj in potrpljenja.
Kot sem že tekom naloge napisala, bi v Sloveniji vse kar se tiče računalništva v osnovni šoli najraje izbrisala in začela na samem začetku. Menim, da bi že v drugi triadi učenci morali imeti vsaj kakšno uro na teden, pri kateri bi se posvečali računalniškim temam. Začeli bi s tem, kako sam računalnik deluje in ugotovili, kakšen je sploh njegov namen (poleg igranja igric in gledanja posnetkov na YouTube). Nato bi se učenci naučili računalniškega razmišljanja, ki bi jim nato v nadaljevanju pripomogel pri dejanskem ‘programiranju’ – za osnovno šolo se mi zdi dobra izbira spoznavanja s Scratchom in ostalimi podobnimi aplikacijami. Menim, da bi z učenjem računalništva na bolj zabaven način marsikateremu učencu več postal eden bolj priljubljenih predmetov.
Pri pisanju naloge nisem uporabljala posebnih virov, veliko sem o tem razmišljala že, ko sem prebirala učni načrt računalništva na Irskem in med poslušanjem ostalih sošolcev pri predstavitvah.
