2. aktivnost – refleksija
Glede na to, da je računalništvo pri nas le izbirni predmet, se vidi, da je računalništvo konkretno zanemarjeno področje na osnovnih šolah in v celotni Sloveniji na splošno. Sklep tega pride iz tega, da na večini šol računalništvo ni niti izbirni predmet, ampak je to le na bolj tehnično usmerjenih šolah. Poleg tega pa se ne glede na ime predmeta pri teh še vedno nekje uči le uporabo programske opreme in ne konkretnega računalništva. Računalništvo je v današnji dobi skoraj toliko pomembno kot poznavanje svojega materinega jezika, saj se vse digitalizira in bo brez tega znanja vse težje dobiti zaposlitev ali delati, kjer je računalnik primarni pripomoček za delo.
Seveda lahko. Računalniško mišljenje je mogoče razvijati tudi pri predmetih, ki nimajo nobene povezave z računalništvom samim. Kot smo videli v enemu od tečajev Coursera-e je lahko računalniško mišljenje aplicirano na sortiranje psov v pasji šoli, da lahko s pomočjo njihovih različnih vzorcev obnašanja determiniramo način treniranja. Lahko bi ga učili tudi pri matematiki – dober primer je pri odvajanju. Funkcijo lahko razstavimo na več pod-funkcij in vsako po sebi odvajamo in smo na ta način uporabili dekompozicijo in tako naprej.
Trenutno zaradi pomanjkanja kadra računalništvo učijo osebe katere niti približno niso kvalificirane za ta predmet, saj bi bilo samo zaradi enega predmeta spet zaposliti strokovnjaka na svojem področju – zakaj bi ga, če predmet sploh ni obvezen? To bi lahko zelo enostavno rešili, če bi računalništvo postalo obvezen predmet na osnovni šoli in del predmetnika od tam naprej. Meni osebno se to zdi do popolnoma nesprejemljivo, saj je zaradi tega razloga predmet izveden neprofesionalno in učenci ne dobijo niti približno predstavo področja računalništva kot samega. To pod nobenim pogojem ne velja za vse šole – velja pa za večino.
Računalnikar ali organizator informacijskih dejavnosti je v zavodu načrtovalec ter glavni svetovalec vodstvu in tudi uporabnikom pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Njegova glavna naloga pa je predvsem svetovanje in pomoč učiteljem pri uporabi omenjene IKT ter tudi obveščati o morebitnih novostih in nadgradnjah. Če je potrebno ROID tudi administrira računalniško omrežje in poskrbi za delovanje programske ter strojne opreme zavoda – to pa ni njegova primarna funkcija. ROID je v prvi vrsti učitelj, ki skuša s svojim znanjem o uporabi navdušiti ostale zaposlene k večji uporabi IKT. ROID zato na nek način pripomore k organizaciji in poteku učnih ur predmeta z učenjem in vključevanjem IKT. Če se še malo naslonimo na razčlenitev kratice ali aliasa ROID – R = računalnikar, O = organiuzator in ID = informacijska dejavnost.
Kot sem že napisal zgoraj – edini način, da zagotovimo kvalitetno znanje in potencialno ustvarimo dober glas za računalništvo kot področje bi morali uvesti računalništvo kot obvezen predmet, katerega zastopa ter izvaja izobražen in sposoben kader na tem področju. Kot obvezen predmet bi ga uvedel že ob samem začetku osnovne šole, četudi ne v polni meri, ampak le kot predmet, ki uvaja v same teme računalništva.
Ker sem imel možnost prebrati CS Unplugged bi se za učenje računalništva na uvodni stopnji najprej lotil predstavljanja binarnega zapisa števil, reprezentacije slik, stiskanje teksta, teorijo o informacijah itd. Seveda bi teme predstavil na način brez uporabe računalnika in bi bile te predstavljene na leta primeren način. Dostop do omenjene datoteke in njenih prevodov: https://classic.csunplugged.org/books/
