Refleksija
Celotno refleksijo bi jaz povzel z eno besedo. Zakaj? Zakaj zaostajamo za ostalimi državami, zakaj počasi hodimo po stopinjah ostalih, če lahko naredimo velike korake? Za predstavitev kurikula sem imel Avstralijo, zato se bom največkrat navezoval nanjo, hkrati sem pa tudi mnenja, da je ena vodilih držav glede resnosti in pomembnosti predmeta računalništva v zgodnjih letih šolanja.
Kot že vemo je računalništvo v ozadju skoraj v vseh pogledih. Sam predmet v Sloveniji ni tako pomemben ali enakovreden ostalim. Sam sem mnenja, da ni potrebno računalništva primerjati npr. z matematiko ali slovenščino, vendar ga moramo postaviti vsaj na drugo mesto. Tu se ne gre za programiranje ali podrobna znanja računalniških omrežij, vendar za računalniško pismenost. Zakaj imajo otroci v Avstraliji že v prvem letniku uvajanje v računalniško pismenosti pri nas pa se s tem ukvarjamo šele v 4. razredu. Naši otroci niso nič slabši od avstralskih ampak hkrati ne dobivajo enakih priložnosti kot ostali. Položaj računalništva v Sloveniji je v ozadju, jaz ga bi dal vsaj na »drugo« mesto. Ne tako pomemben kot glavni predmeti vendar še vedno pomemben in ne »zanemarjen«. V OŠ prepozno začnemo z izobraževanjem o računalništvu, hkrati pa ni obvezno. Torej lahko otroci z osnovne šole pridejo skoraj nič računalniško pismeni.
Ena izmed možnih ovir, ki nas lahko pestri je nepravilna izobraženost učiteljev, ki bi lahko poučevali računalništvo. Vendar to lahko enostavno preskočimo, saj na pedagoških fakultetah v Sloveniji obstajajo dobri oddelki za poučevanje računalništva. Torej je mogoče problem samo v sami zgradbi urnika, ali pa učnega sistema. Imamo dovolj izobražene profesorje, imamo nekakšno podlago na kateri lahko gradimo (Avstralija, VB itd. ). Pravzaprav pa sploh ni treba imeti učiteljev, ki so specialno izobraženi za računalništvo, saj lahko računalniško mišljenje učijo tudi drugi učitelji iz drugih naravoslovnih smeri. Računalništvo ni omejeno na strojno opremo, ampak se razvija povsod. Kako rešiti problem pri matematiki, kako najti najkrajšo pot do cilja v naravoslovju ipd. Torej računalniško mišljenje lahko razvijajo vsi, tako da gremo od temeljev k strehi. Če ni prostora lahko začetka rač. Razmišljanja poučujejo v razrednem pouku, kasneje pa to prevzamejo učitelji, ki so bolj izobraženi v tej smeri.
Tako pridemo do ROID-a. Ta ima poleg zadolžitve poučevanja nekaterih predmetov tudi ostale dolžnosti. Eden od takih primerov je nakupovanje nove opreme, programske ali pa strojne. Jaz ROID-u pravim računalniški hišnik. Ta mora imeti splošno znanje o vseh stvareh, hkrati pa mora biti dovolj spreten, da svoje znanje dobro uporabi.
Če zaokrožimo celotno refleksijo z računalniško mislijo. Jaz bi nad celotnim kurikulum uporabil operacijo »shift« v levo. Računalniško mišljenje bi se lahko začelo v 1. razredu. Mogoče ne direktno, vendar s pomočjo igre. Dajanje ukazov robotu od pekarne do doma ali obratno. Ena izmed stvari, ki bi jih spremenil je tudi prekomerno osredotočanje na urejanje besedil. Preveč poudarka je na Wordu, Powerpointu premalo na ostalih pomembnih delih računalništva. Samo teorijo bitov kot stikal, prenašanje sporočil, kodiranje. Vse te stvari, bi se lahko zdele zanimive otrokom ampak tega ne izkoriščamo. Seveda ne smemo pozabiti na Word in Powerpoint vendar zanemarjanje osnov samo nazaduje naš napredek.
