Digitalni odtis in identiteta

Digitalni odtis je nekaj kar pustimo za seboj ob brskanju in objavljanju na spletu. Na vsaki strani ko se prijavimo pustimo en košček sebe in če ima nekdo dovolj virov, lahko sestavi celotno sliko o nas, kdo smo, kaj nam je všeč, kaj ne, ipd… Problem nastane, ker nismo vedno mi tisti, ki damo te informacije na splet. To so lahko naši družinski člani ali prijatelji. Nekaterih skrbi ravno to, da starši ki objavijo slike svojih otrok na splet, otroci na te ne bodo imeli nobenega vpliva. Vse to bo lahko celo vplivalo v prihodnosti na odobritve posojila ali sprejema na univerzo. Nekatera podjetja že sedaj zahtevajo dostop do socialnih omrežij potencialnih zaposleni, kakšenkrat celo geslo. Edino dobro tega, da lahko kdorkoli zve skoraj vse o tebi, je to da to lahko narediš tudi ti. En dober predlog je da se gre človek pogooglat in s tem vidi koliko svojih informacij je na spletu. Vse to lahko nekako poskusimo zajeziti že s tem, da nam nekatera socialna omrežja omogočajo, da določimo kdo do naše vsebine dostopa. Se pa lahko zgodi, da pride do vdora in dejanskim spletnim stranem poberejo podatke o nas. Zato je vedno pametno, da damo čimmanj informacij o nas in naših bližnjih na splet.

Dejansko me čudi koliko ljudi(vključno z mano) se sploh prijavi na facebook s pravim imenom. Do takrat se spomnim, da smo jaz in prijatelji vedno uporabljali neko izmišljeno ime na vsaki strani na kateri smo se registrirali. In ko sem prvič odprl stran za se registrirat sem se za moment zamislil ali naj vpišem noter svoje pravo ime ali ne. Na koncu sem ga le dal, ker bi bilo čudno če bi bil edini, ki ne uporablja pravega imena na facebooku. Sem pa videl kaj vse lahko izpolneš o sebi. Naslov, telefonsko številko, vse možne stvari, ki jih res ni potrebno objavljati nikjer, ampak ljudje jih vseeno, ker lahko. Vse kar damo na splet tam ostane in ljudje bi morali biti bolj pozorni kaj objavijo.