2. KV: Digitalni odtis in digitalna identiteta.

Danes vse več časa preživimo za računalniški zasloni, pa če brskamo po spletu ali pa prebiramo elektronsko pošto, je potrebno vedeti, da za sabo puščamo sled podatkov, ki jih ne moremo več izbrisati. Tej sledi rečemo digitalni odtis preko katerega je mogoče izoblikovati našo identiteto, tukaj gre za ime in priimek, osebne podatke (kot so npr. datum rojstva, naslov prebivališča…), slike in druge aktivnosti, ki jih opravljamo na spletu. Naš digitalni odtis pa ne izoblikujejo le naša dejanja (takemu odtisu pravimo aktivni), temveč tudi dejanja drugih, recimo, če kdo drug objavi sliko na kateri smo mi itd. (takemu odtisu pravimo pasivni). Naš pasivni odtis lahko puščajo že starši, ko objavljajo slike svojih otrok. Zakaj je to problem? Problem nastane, ker na spletu niso le dobri ljudje, ampak tudi taki, ki želijo naše podatke uporabiti v zlonamerne načine ali pa te podatke prodati naprej. Zato je pomembno, da se zavarujemo; omejimo, kdo vidi naše objave, ne objavljamo slik drugih brez njihovega dovoljenja, dvakrat premislimo kaj objavimo in kako je to mogoče interpretirati. Le z vestnimi odločitvami, bomo ohranili dober spletni ugled in se zaščitili svojo prihodnost na internetu.

Internet nas lahko hitro zavede, saj nam daje občutek anonimnosti, kar pa ni res. Premalo se zavedamo, koliko sledi puščamo za seboj. Menim, da je kritičnega pomena, da se vsi uporabniki interneta zavedamo, da ne le, da na spletu nismo anonimni, temveč, da s pomočjo raznih piškotkov puščamo neizbrisno sled. Otroke (in njihove starše), bi morali še preden začnejo svoje »internetno življenje« naučiti vsaj osnovna pravila uporabe spleta, jih opozoriti na nevarnosti, predvsem pa jim pokazati kako se zaščititi. Internet je odlična stvar, ki človeku omogoča stvari, ki si jih prej ni model predstavljati, vendar je lahko tudi nevaren, na kar radi pozabimo, vključno z mano. Problem z internetom je to, da se hitro širi, vsako sekundo nastajajo nove objave, spletne strani itd., kar je samo po sebi neproblematično, problem je, da tudi ljudje, ki nam želijo škodovati ugotavljajo nove načine, kako iz nas iztisniti čim več podatkov. Torej le učenje v osnovni šoli ne bo veliko pomagalo, bo pa pomagalo zavestno sprejemanje odločitev, ki jih delamo na internetu in mislim, da je to tudi glaven cilj, ki ga moramo doseči za bolj varen internet. Vsi moramo ponotranjiti, da na internetu nismo anonimni in da niso vsi ljudje dobri, torej previdnost ni nikoli odveč.

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja