Novozelandski kurikulum

Računalništvo je predmet, ki je v nekaterih državah obvezen predmet v osnovnih šolah, v drugih pa žal ne.

RAZLIKE

Na Novi Zelandiji je predmet Računalništvo ali Tehnologija, kot ga imenujejo, obvezni predmet že od prvega razreda osnovne šole. V Sloveniji pa se učenci s tem predmetom srečajo šele v drugi triadi, pa še to zgolj kot neobvezni izbirni predmet, kasneje v tretji triadi pa kot obvezni izbirni predmet. Šele v srednji šoli imamo v Sloveniji predmet Informatika, ki je obvezen za prvi letnik.

Namen predmeta Tehnologija na Novi Zelandiji je, da že najmlajši učenci razumejo delovanje računalnika, shranjevanje in urejanje podatkov, prav tako pa želijo razviti kritično mišljenje, pozitiven odnos do tehnologije, kreativnost, reševanje problemov in razviti široko tehnološko znanje, ki jim bo omogočalo sodelovanje v družbi.

VSEBINA

Pouk računalništva na Novi Zelandiji je na vsaki od osmih stopenj razdeljen na tri sklope in sicer tehnološka praksa, tehnološko znanje in narava tehnologije.

Pri tehnološki praksi analizirajo prakso drugih in jo potem naredijo še sami, pri tem se naučijo ovrednotiti svoje delo. Učenci razvijajo končne produkte, ki so lahko koncepti, načrti, tehnološki modeli ali pa celo  dokončno realiziranih izdelkov in sistemov.  Pri tem sklopu se učenci naučijo pozornosti na etiko, vpliv na okolje, protokole, zakone in drugo.

Pri sklopu tehnološko znanje, učenci razvijejo tehnološko znanje za podjetja v zvezi s tem, kako in zakaj stvari delujejo. Učijo se oceniti ideje o oblikovanju , kako se uporablja prototip in oceniti namene sistemov in izdelkov, ki so razviti, hkrati pa tudi razume lastnosti materiala, uporabe in razvoja izdelkov, ter pomena zakaj in kako izdelki delujejo.

Pri zadnjem sklopu narava tehnologije, pa učenci razumejo tehnologijo kot disciplino in kako se le ta razlikuje od drugih disciplin. Naučijo se kritičnega razmišljanja o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in okolje. Tako pridobijo znanje, da razumejo socialno stran tehnologije in njeno preteklost, kar jim pomaga predvideti prihodnje scenarije.

Predmet Računalništvo na Novi Zelandiji vsebuje naslednje vsebine, ki so razdeljene na tri sklope in sicer prvi sklop je sklop o informacijah oziroma predstavitvi podatkov, drugi sklop zajema delovanje računalnika in tretji sklop je sklop o ukazih za računalnik. Prvi sklop zajema vsebine kot so binarni sistem, predstavitev slike, stiskanje slike, iskanje in popravilo napake in teorija informacij. Drugi sklop zajema algoritem iskanje, algoritem sortiranja, načine sortiranja, povezovanje algoritmov in zastoje, vire. Zadnji sklop, torej ukazi za računalnik, pa zajema simbole in programiranje.

Najpomembnejša lastnost novozelandskega pouka je, da je le ta zasnovan na podlagi iger, skozi katere otroci pridobivajo znanja s področja računalništva.

V Sloveniji je učni načrt za drugo triado razdeljen na pet sklopov oziroma vsebin in sicer: algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov in komunikacije in storitve. Za tretjo triado pa je učni načrt razdeljen na tri sklope in sicer urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedija.

Novozelandski način poučevanja je učenje računalništva skozi princip ‘računalništvo brez računalnika’. Pri poučevanju si učitelji pomagajo z knjigo Unplugged. Unplugged je knjiga v kateri so zbrane aktivnosti, ki so namenjene otrokom vseh starosti in preko katerih uporabniki spoznajo nekaj gradnikov o delovanju računalnika. Te aktivnosti lahko izvaja vsakdo, če tudi ni nek računalniški strokovnjak. Razdeljene so na dva sklopa, tiste ki so zasnovane na bolj matematični ravni (na primer: raziskovanje binarnih števil, grafi, vzorci, kriptografija,itd.), druge pa so bolj tehnološko zasnovane, preko katerih spoznajo delovanje računalnikov. Ta knjiga je dostopna tako v tiskani obliki kot tudi na spletu. V zvezi z njo pa lahko zasledimo tudi videoposnetke, slike, drugo gradivo in sicer na spletni strani https://csunplugged.org/en/ . Unplugged so napisali trije predavatelji računalništva ter dva šolska učitelja. Najpomembnejši avtor pa je Tim Bell.

Pri nas sta to knjigo prevedla in priredila prof. dr. Janez Demšar in njegova žena mag. Irena Demšar, z namenom pomagati učiteljem računalništva v osnovni šoli z zanimivimi idejami in materiali, ki jih je mogoče uporabiti tudi za druge predmete, predvsem matematiko.

MOJE MNENJE

V današnjem svetu se otroci  čedalje več in bolj zgodaj srečajo z računalnikom. Prav tako pa vedno več stvari lahko počnemo s pomočjo računalnika in preko interneta, recimo nakupujemo, se učimo, spoznavamo različne ljudi, hkrati pa tudi lažje ohranjamo stike s tistimi, ki ne živijo v naši bližnji okolici. Zato se mi zdi pomembno, da bi predmet Računalništvo uvedli kot obvezni predmet v osnovne šole, saj je nujno, da se učenci že zgodaj seznanijo z delovanjem računalništva, osnovnimi koncepti računalništva in pa predvsem o varni rabi interneta. To zadnje se mi še posebej zdi pomembno, saj se veliko mladih ne zaveda, kako nevaren je lahko internet, če ga ne uporabljamo previdno.

Čeprav se mogoče računalništvo na prvi pogled zdi zapleten in zahteven predmet, ki je preveč zakompliciran, da bi ga razumeli otroci v osnovni šoli, pa to še ne pomeni, da se ga ne da naučiti na zabaven in enostaven način. Prav zato bi jaz kot bodoča učiteljica, učila računalništvo s pomočjo aktivnosti kot so aktivnosti, ki so zapisane v Vidri, različnimi računalniškimi igrami, ki so prav tako namenjene učenju računalništva in drugimi zabavnimi in zanimivimi igrami. Poleg tega, da se mi zdi da je to odličen način kako na zabaven način učiti kompleksne koncepte računalništva, se mi zdi tudi, da bi se učenci zelo zabavali med izvajanjem teh iger in se brez težav naučili osnovne in kompleksne probleme računalništva. S pomočjo teh aktivnosti, bi računalništvo približala učencem na zabaven in sproščen način.

Poleg tega, da bi Računalništvo uvedla kot obvezni predmet v osnovnih šolah, se mi zdi pomembno, da bi uvedli tudi izobraževanje za starše, kjer bi jih učili predvsem kako varno uporabljati internet, da bi bili mogoče tudi sami bolj pozorni na to, da bi njihovi otroci varno uporabljali internet, saj se po mojem mnenju večina niti ne zaveda na koliko nevarnosti lahko naletimo, če nismo previdni pri objavljanju svojih osebnih podatkov na internetu. Pomembno bi bilo tudi, da bi starše naučili uporabljati internet, saj je danes vedno več stvari digitalnih in za to potrebno znanje računalništva.

Kot bodoča učiteljica računalništva se mi zdi pomembno, da računalništva ne bi jemali kot še ena stvar, zaradi katere bodo otroci še manj časa preživeli zunaj, ampak bi predmet Računalništvo dojemali enakovredno ostalim predmetom, saj je v današnjem času znanje računalništva nekaj obveznega, nekaj brez česa se skoraj ne da več živeti.

VIRI:

Demšar, J. Vidra. Pridobljeno 12. 3. 2018, s http://vidra.si/o_strani.html

Ministry of education. Technology. Pridobljeno 12. 3. 2018, s http://nzcurriculum.tki.org.nz/The-New-Zealand-Curriculum/Technology/Achievement-objectives#collapsible2

University of Canterbury, New Zealand. Computer Science without a computer. Pridobljeno 12. 3. 2018, s  https://csunplugged.org/en/

Ministry of education .(2017). Tehnology in the New Zealand Curriculum. New Zealand.

Bell, T. Written, I.H. and Fellows, M.(2015). Unplugged. Compter Science Unplugged.