NOVOZELANDSKI KURIKULUM

Primerjava

Če primerjamo Novozelandski in Slovenski kurikulum s področja računalništva, bomo opazili veliko razlik. Na Novi Zelandiji se predmet  imenuje Tehnologije in je obvezen že od prvega razreda. Pri nas predmet imenujemo Računalništvo in ga izvajamo v drugi triadi kot neobvezni izbirni predmet v tretji triadi pa kot obvezni izbirni predmet.

Namen predmeta tehnologija

Namen predmeta Tehnologija na Novi Zelandiji je, da že najmlajši razumejo delovanje računalnika, shranjevanje in urejanje podatkov, prav tako pa želijo razviti kritično razmišljanje, pozitiven odnos do tehnologije, kreativnost, reševanje problemov in razviti široko tehnološko znanje, ki jim bo omogočalo sodelovanje v družbi.

Pouk računalništva na Novi Zelandiji

Pouk računalništva na Novi Zelandiji je na vsaki od osmih stopenj razdeljen na tri sklope in sicer tehnološka praksa, tehnološko znanje in narava tehnologije.

Pri tehnološki praksi analizirajo prakso drugih in jo potem naredijo še sami, pri tem se naučijo ovrednotiti svoje delo. Učenci razvijajo končne produkte, ki so lahko koncepti, načrti, tehnološki modeli ali pa celo dokončno realiziranih izdelkov in sistemov. Pri tem sklopu se učenci naučijo pozornosti na etiko, vpliv na okolje, protokole, zakone in drugo.

Pri sklopu tehnološko znanje, učenci zavijejo tehnološko znanje za podjetja v zvezi s tem, kako in zakaj stvari delujejo. Učijo se oceniti ideje o oblikovanju, kako se uporablja prototip in oceniti namene sistemov in izdelkov, ki so razviti, hkrati pa tudi razume lastnosti materiala, uporabe in razvoja izdelkov, ter pomena zakaj in kako izdelki delujejo.

Pri zadnjem sklopu narava tehnologije, pa učenci razumejo tehnologijo kot disciplino in kako se le ta razlikuje od drugih disciplin. Naučijo se kritičnega razmišljanja o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in okolje. Tako pridobijo znanje, da razumejo socialno stran tehnologije in njeno preteklost, kar jim pomaga predvideti prihodnje scenarije.

Vsebina Novozelandskega kurikula
Vsebine, ki jih učni načrt za predmet računalništva vsebuje pa so:
1. Informacije, predstavitev podatkov:

• Binarni sistem,
•  Predstavitev slike,
• Stiskanje slike,
• Iskanje in popravilo napake,
• Teorija informacij

2. Delovanje računalnika:

• Algoritem iskanja,
• Algoritem sortiranja,
•  Načini sortiranja,
•  Povezovanje algoritmov,
•  Zastoji, viri

3. Ukazi za računalnik:

• Simboli,
•  Programiranje.

Vsebina Slovenskega kurikula

Pri nas je učni načrt za drugo triado razdeljen na 5 sklopov oziroma vsebin in sicer:

• Algoritmi,
•  Programi,
•  Podatki,
•  Reševanje problemov,
•  Komunikacije in storitve.

Za tretjo triado pa na tri:

• Urejanje besedil,
• Računalniška omrežja,
• Multimedija

Značilnost Novozelandskega kurikuluma
Najpomembnejša lastnost novozelandskega pouka je, da je le ta zasnovan na podlagi iger, skozi katere otroci pridobivajo znanja s področja računalništva. V knjigi Unplugged, so zbrane aktivnosti, ki so namenjene otrokom vseh starosti in preko katerih uporabniki spoznajo nekaj gradnikov o delovanju računalnika. Te aktivnosti lahko izvaja vsakdo, če tudi ni računalniški strokovnjak. Razdeljene so na dva sklopa, tiste ki so zasnovane na bolj matematični ravni (na primer: raziskovanje binarnih števil, grafi, vzorci, kriptografija,itd.), druge pa so bolj tehnološko zasnovane, preko katerih spoznajo delovanje računalnikov. Ta knjiga je dostopna tako v tiskani obliki kot tudi na spletu, v zvezi z njo pa lahko zasledimo tudi videoposnetke, slike, drugo gradivo in sicer na spletni strani https://csunplugged.org/en/ . Unplugged so napisali trije predavatelji računalništva ter dva šolska učitelja.

Slovenska različica Novozelandskega Unpluggeda
Pri nas sta to knjigo prevedla in priredila prof. dr. Janez Demšar in njegova žena mag. Irena Demšar, z namenom pomagati učiteljem računalništva v osnovni šoli z zanimivimi idejami in materiali, ki jih je mogoče uporabiti tudi za druge predmete, predvsem matematiko.

Moje mnenje

Menim, da je potrebno Računalništvo uvesti kot obvezni predmet od tretjega razreda naprej. V tretjem razredu, naj bi učenci spoznali vidro oz. računalništvo brez računalnika. V drugi triadi, bi obravnavali urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedijo, v tretjem triletju pa naj bi se seznanili s programiranjem.  Velikega pomena bi bilo, da bi otroke seznanili tudi z varno rabo interneta, čeprav otroci menijo, da so o tem že veliko slišali, se pogosto, spletnih nevarnosti ne zavedajo.

Na slovenskem je najbolj žalostno to, da učitelj računalništva pogosto sploh ne opravlja poklica, za katerega se je izobraževal, ampak ga šole zaposlijo kot ROIDa. Tako imajo na šoli strokovnjaka, željnega poučevanja, ki pa zaradi zgrešene zasnove dela svojega znanja ne more predajati mlajšim generacijam, s tem pa tudi tehnološki razvoj v Sloveniji ne bo doživel takega napredka, kot bi ga lahko.

V vsakem primeru je nujno potrebno, da učni načrt pri predmetu računalništvo spremeni. V primerjavi z ostalimi državami smo v velikem zaostanku in tudi če bi zasnovo predmet spremenili v letošnjem letu, bi bil napredek viden šele po nekaj generacijah. Potrebno bi bilo, da bi učni načrt zasnovali strokovnjaki, ki bi pri tem poskrbeli, da bi bil novi kurilul res njihovo delo in ne zlepljenka kurikulov ostalih držav. Vsekakor, bi bilo dobro, da bi v zasnovo vključili Vidro, a bi morali paziti, da ne bi prevzeli preveč stvari, ker se lahko zgodi, da bo potem novi kurikul postal slabši od starega.

V Sloveniji, bi morali o sami pomembnosti računalništva ozavestiti tudi ostale učitelje. Veliko strokovnih delavcev računalnik vidi le kot napravo za oblikovanje besedil in predstavitev, pa še pri teh dveh programih ne poznajo vseh možnosti. Velikokrat tudi pozabljajo na avtorske pravice, ali pa s tem sploh niso bili seznanjeni, ta tem področju jih je potrebno še posebej podučiti. Učitelji so med drugim tudi zgled otrokom in če že sami ne bodo upoštevali licenc, kako jih bodo potem otroci?

Če še primerjam Novozelandski in Slovenski kurikulum s področja računalništva, se mi zdi Novozelandski bistveno boljši. Menim, da imajo Novozelandci dobro zasnovan načrt, ki pokriva vsa področja računalništva. Bistveno je to, da pri otroci že od malih nog razvijajo računalniško mišljenje, to pa bo imelo velik vpliv na razvoj Novozelandske tehnologije. Edina kritika oz. pripomba, ki jo imam pri tem načinu poučevanja pa je, da se otroci premalo seznanijo s samim računalnikom. V nekaterih primerih ni dovolj samo teorija, ampak je velikega pomena tudi praksa.

Viri:

• Demšar, J. Vidra. Pridobljeno 12. 3. 2018, s http://vidra.si/o_strani.html
• Ministry of education. Technology. Pridobljeno 12. 3. 2018, s http://nzcurriculum.tki.org.nz/The-New-Zealand- Curriculum/Technology/Achievement-objectives#collapsible2
• University of Canterbury, New Zealand. Computer Science without a computer. Pridobljeno 12. 3.2018, s https://csunplugged.org/en/ Ministry of education .(2017). Tehnology in the New Zealand Curriculum. New Zealand.
• Bell, T. Written, I.H. and Fellows, M.(2015). Unplugged. Compter Science Unplugged.