Načrt izvedbe učne vsebine: Računalniška omrežja

Avtor: · 27. marca, 2025

V tem dokumentu predstavljam načrt izvedbe učne vsebine »Računalniška omrežja« za 8. razred osnovne šole z uporabo umetne inteligence – Chat GPT. Umetna inteligenca nastopa v vlogi učitelja v 8. razredu osnovne šole in načrtuje pouk na podlagi učnega načrta za izbirni predmet računalništvo (poglavje: Računalniška omrežja).

Pri pripravi načrta upošteva, da učenci nimajo predznanja s tega področja, zato so vsebine zasnovane tako, da jih postopno uvajajo skozi jasne razlage, konkretne primere iz vsakdanjega življenja in praktične aktivnosti. Pri izvedbi se uporablja kombinacija različnih didaktičnih pristopov: frontalna razlaga, skupinsko delo, praktično delo na računalnikih, problemsko učenje in diskusija. Poseben poudarek je na spodbujanju radovednosti, ustvarjalnega mišljenja, samostojnega raziskovanja in sodelovanja. Na voljo ima 4 učne ure, v katerih učencem predstavi temeljne pojme, omogoči jim praktično delo ter jih vodi do uporabe znanja pri samostojnem izdelku.

Operativni učni cilji so oblikovani na podlagi Bloomove taksonomije (razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje) ter preverjeni po metodi SMART (specifičnost, merljivost, dosegljivost, relevantnost in časovna opredeljenost).

1. Učna ura: Kaj so računalniška omrežja?

Cilj: Učenci razumejo, kaj je računalniško omrežje in prepoznajo njegove dele v svojem okolju.

Časovni potek in vsebina:

  • 0–10 min: Uvod (motivacija)
    • Pogovor z učenci:
      ➡️ “Kdaj ste danes nazadnje uporabili internet?”
      ➡️ Primeri: poslali sporočilo na Snapchatu, pogledali YouTube video, igrali igrico na telefonu, preverili vreme.
    • Pojasnilo: Vsaka od teh dejavnosti poteka preko računalniškega omrežja.

Licenca: CC0 1.0 Universal, avtor: [AI Generated]

  • 10–25 min: Razlaga z demonstracijo
    • Kaj je omrežje: povezava dveh ali več naprav za izmenjavo podatkov.
    • Primer:
      ➡️ V šoli: Računalniki v računalniški učilnici so povezani v omrežje in vsi dostopajo do tiskalnika.
      ➡️ Doma: Starši imajo računalnik, vi imate telefon, mlajši brat uporablja tablico – vsi ste povezani na isti Wi-Fi.
    • Ključni deli omrežja:
      • Strežnik (npr. Google strežnik, ki odgovarja na vaša vprašanja)
      • Odjemalec (vaš telefon ali računalnik)
      • Usmerjevalnik (router) (v domači dnevni sobi – tista »škatla z utripajočimi lučkami«)
      • Kabli / Wi-Fi povezava
  • 25–40 min: Aktivnost
    • Učenci se razdelijo v manjše skupine.
    • Na list papirja ali v Google Jamboardu narišejo: »Moje omrežje doma« (prikaz routerja, naprav, povezav).
    • Dodatna naloga: Naj zapišejo, kaj najpogosteje počnejo na omrežju (gledanje videov, igranje, sporočanje).
  • 40–45 min: Preverjanje znanja
    • Vsaka skupina predstavi svoje omrežje.
    • Ustna vprašanja: »Kaj je usmerjevalnik? Kje se srečamo z odjemalcem? Kaj je primer strežnika?«

2. Učna ura: Kako računalniška omrežja delujejo?

Cilj: Učenci znajo razlikovati med vrstami omrežij (LAN, WAN) in razumejo potovanje podatkov.

Časovni potek in vsebina:

  • 0–10 min: Motivacija in primer
    • Pokažem učencem: Vtipkamo www.najdi.si – Kako informacija pride do nas?
    • Primer razlage:
      ➡️ Pošljemo zahtevek preko računalnika – gre do Wi-Fi routerja – ta ga pošlje naprej do internetnega ponudnika (npr. Telekom) – iz njihovega strežnika gre naprej do strežnika »najdi.si«, kjer dobimo odgovor – potuje nazaj do nas.

Licenca: CC BY-SA 4.0, avtor: [Heyder89]

  • 10–25 min: Razlaga
    • Kaj pomeni LAN? (lokalno omrežje – primer: vsi računalniki v učilnici)
    • Kaj pomeni WAN? (širše omrežje – primer: internet, povezava med šolo in spletom)
    • Primer iz vsakdanjega življenja:
      ➡️ LAN: Igranje Minecrafta s prijatelji na domačem Wi-Fi.
      ➡️ WAN: Klic prek WhatsAppa z babico, ki živi v drugem mestu.
  • 25–40 min: Aktivnost
    • Učenci izdelajo preprost diagram: »Potovanje e-poštnega sporočila« (od tipkanja do prejema).
    • Uporabijo lahko online orodja (Canva, Lucidchart) ali list papirja.
  • 40–45 min: Preverjanje znanja
    • Hitri kviz: »Je igranje Fortnite z drugimi igralci WAN ali LAN povezava?«
    • »Kateri del omrežja je tisti s kabli in utripajočimi lučkami v dnevni sobi?«

3. Učna ura: Vrste povezav in težave v omrežju

Cilj: Učenci poznajo različne vrste internetne povezave in znajo reševati osnovne težave.

Časovni potek in vsebina:

  • 0–10 min: Pogovor in uvod
    • »Ste že doživeli, da vam doma internet ne dela? Kaj ste naredili?«
    • Primeri:
      ➡️ Preverili ste, če Wi-Fi dela na drugem telefonu.
      ➡️ Ste izklopili in ponovno vklopili modem.
      ➡️ Poklicali ste starše ali ponudnika (npr. Telekom).
  • 10–20 min: Razlaga
    • Vrste povezav:
      • Mobilni prenos (4G, 5G – primer: internet na telefonu zunaj doma)
      • Wi-Fi (primer: domača povezava za prenosnik in TV)
      • Optika (primer: hitri internet za gledanje Netflixa na več napravah hkrati)
    • Prednosti in slabosti:
      ➡️ Mobilni internet je povsod dostopen, a ima omejene GB.
      ➡️ Wi-Fi je udoben, a je odvisen od moči signala.
      ➡️ Optika je zelo hitra, a jo imajo le tam, kjer je napeljana.
  • 20–35 min: Aktivnost – reševanje težav
    • V parih rešujejo primere težav:
      • »Zmanjka Wi-Fi-ja, kaj narediš?«
      • »Internet deluje počasi, zakaj?«
      • »Tvoj brat moti prenos, ker gleda YouTube v 4K resoluciji – kaj lahko predlagaš družini?«
  • 35–45 min: Preverjanje znanja
    • Hitri pisni preizkus (listič):
      • Kaj bi svetoval prijatelju, če internet »ne dela«?
      • Označi: Optika, Wi-Fi, mobilni prenos – kateri je najhitrejši, kateri je najbolj mobilen?

4. Učna ura: Moja prva spletna stran – povzetek znanja

Cilj: Učenci oblikujejo zamisel za preprosto spletno stran o omrežjih.

Časovni potek in vsebina:

  • 0–10 min: Ponavljanje prejšnjih treh ur (kviz ali »res / ni res« igra)
    • Primer vprašanj:
      ➡️ »Router je primer strežnika. (ni res)«
      ➡️ »LAN omrežje najdemo doma in v šoli. (res)«
      ➡️ »Če zmanjka Wi-Fi signala, lahko preklopimo na mobilni prenos. (res)«
  • 10–25 min: Navodila za izdelavo spletne strani na papirju ali računalniku
    • Spletna stran naj vsebuje:
      ➡️ Naslov (npr. »Kako delujejo računalniška omrežja«)
      ➡️ Glavna poglavja (Kaj je omrežje, Vrste omrežij, Pogoste težave, Nasveti)
      ➡️ Slika (narišejo sami ali prilepijo s spleta)
  • 25–40 min: Ustvarjanje
    • Vsak učenec izdela svoj osnutek.
    • Tisti, ki so hitrejši, lahko osnutek dejansko naredijo v Google Sites ali WordPressu.
  • 40–45 min: Preverjanje znanja
    • Predstavitev (1–2 prostovoljca pokažeta svoj izdelek).
    • Kratek pogovor: »Kaj si se naučil?«

Evalvacija rabe generativnega modela:

  • Pozitivni vidiki:
    • Hitro generiranje idej in strukture
    • Pomagalo pri oblikovanju jasnih, učencem razumljivih primerov
    • Ponudilo dodatne ideje za aktivnosti
    • Natančna in razumljiva razlaga pojmov, primerna za učence 8. razreda.
  • Negativni vidiki:
    • Generativni model ne zna samodejno dodati virov, potrebno je dodatno preverjanje
    • Včasih podaja preveč splošne odgovore, ki jih je treba natančneje usmeriti

Celotno gledano, mislim da je umetna inteligenca sestavila korektno pripravo za 4 učne ure. Glede na spletno stran Osnovne šole Ferda Vesela, menim, da je Chat GPT uspešno sestavil naslednje aktivnosti:

  • sprotno preverjanje znanja v obliki kratkih, pogostih preverjanj znanja s kvalitetno povratno informacijo;
  • utrjevanje, povezovanje vseh obravnavanih vsebin;
  • vključevanje nalog, ki terjajo višje taksonomske stopnje v redni pouk;
  • vključevanje inovativnih metod poučevanja.

Umetni inteligenci sem napisal: Predstavljaj si, da si učitelj računalništva v 8. razredu osnovne šole. Učenci nimajo predznanja, ki je povezan z vsebino. Tema je računalniška omrežja. Da obravnavaš snov, imaš na voljo 4 učne ure. Vsako učno uro časovno razdeli in vanjo vključi razlago učne snovi, naloge oz. aktivnosti za osvajanje in kako boš na koncu vsake ure preveril znanje. Vključi čim več primerov iz vsakdanjega življenja. Oblikuj operativne učne cilje, in jih razvrsti po Bloomovi taksonomiji. Preveri operativnost učnih ciljev iz prejšnje točke po metodi SMART. Prilagam ti še učni načrt, ki naj ti bo vsebinsko izhodišče.

Z odgovorom nisem bil zadovoljen. Manjkali so primeri in bolj podrobna razlaga, zato sem mu tudi to napisal. Nato je bil odgovor boljši. Nekaj stvari sem moral tudi popraviti, saj niso bile razumljive.

Čeprav je Chat – GPT dobro predstavil učno uro, menim, da nas vseeno ne more pripraviti na ”vse”. Recimo, ne bo nas pripravil na nepredvidljive dogodke, kot so nezanimanje učencev za snov, gledanje neprimernih vsebin na računalnikih, ne bo govoril namesto nas,… Pri tem izbirnem predmetu nastopa tudi eden izmed večjih problemov in ta je, da učitelj ne more videti oziroma nadzorovati, kaj učenec počne na računalniku. Če tudi nam lahko pripravi dobre poteke učne ure, je še ogromno faktorjev, ki lahko povsem spremenijo in obrnejo učno uro v pozitivno ali negativno smer.   

VIRI:

(Skupno 10 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Orodna vrstica za dostopnost