Spletna objava v sodelovalnem okolju in komunikacija z LLM

Za pomoč pri pisanju učnih priprav sem si pomagala s Chat GPT-jem. Sklop, ki sem si ga izbrala iz učnega načrta za računalništvo v 2. izobraževalnem obdobju, je Komunikacija in storitve. Ciljna skupina pa so učenci 4. razreda, torej stari 9 let, ki pa še nimajo predznanja. Programska oprema oz. aplikacije, ki bi jo uporabili, so spletni brskalniki in Word.

Operativni učni cilji:

1. znajo prikazati podatke na ustrezen način,
2. poznajo temeljno delovanje računalniških omrežij,
3. znajo uporabiti različna orodja in metode za iskanje po spletu,
4. poznajo glavna varnostna priporočila in spletni bonton.

Priprave učnih ur:

• 1. učna ura: Tehnični vidiki računalniških omrežij (razumevanje)

Poznavanje: Učenec našteje osnovne sestavne dele računalniškega omrežja (računalnik, strežnik, usmerjevalnik, internet).

Razumevanje: Učenec s svojimi besedami razloži, kako podatki potujejo po omrežju.

Uporaba: Učenec na preprostem primeru (npr. risba, igra vlog) prikaže potek pošiljanja podatkov po omrežju.

Računalniška mreža by xy is licensed under CC BY 4.0 

Aktivnosti:

-Učitelj na tablo nariše preprost diagram računalniškega omrežja. Učenci določijo, kaj posamezne komponente delajo. Primer: računalnik (A) -> usmerjevalnik (Wi-Fi) -> internet (oblak) -> usmerjevalnik (Wi-Fi) -> računalnik (B). Učenci si predstavljajo, da računalnik A pošlje sporočilo. Ta potuje prek Wi-Fi usmerjevalnika v internet in nato preusmeri sporočilo do usmerjevalnika računalnika B,  ki nato prejme sporočilo.

-Igra vlog: Učenci igrajo vloge računalnika, strežnika, usmerjevalnika – učitelj jim dodeli naloge (npr. en učenec pošlje “podatek”, drugi ga “usmerja” do cilja).

-Skupinsko ustvarjanje zgodbe: “Kako e-pošta potuje od enega računalnika do drugega?” >> to naj bi izgledalo tako, da učenci sestavijo zgodbo. Primer: Ana napiše e-pošto Luki. Ko pritisne ‘pošlji’, gre sporočilo iz njenega računalnika do usmerjevalnika, ki ga pošlje v internet. Na drugi strani Luka odpre računalnik, njegov usmerjevalnik sprejme sporočilo in ga prikaže na zaslonu. Potem lahko še učencem dodelimo vloge (računalnik A, usmerjevalnik A, internet, usmerjevalnik B, računalnik B), učitelj napiše kratko »e-pošto« (npr. »Živijo Luka!«), sporočilo si podajajo v pravilnem vrstnem redu, dokler ne pride do Luke.

Na začetku ure se naučijo oziroma ponovijo osnovne sestavine računalniškega omrežja, potem pa s svojimi besedami povejo, kako podatki potujejo po mreži, kar je zelo dobra pot do kvalitetnega razumevanja snovi. Aktivnosti se mi zdijo primerne, saj si učenci najprej s pomočjo slike predstavljajo, kaj posamezne komponente delajo ter s tem, ko so oni v različnih vlogah si tudi znajo lažje predstavljati, kaj je naloga vsakega. Na koncu pa si še sami izmislijo svoj primer in s tem še poglobijo znanje in razumevanje.

• 2. učna ura: Praktična uporaba spletnih storitev (uporaba znanja v praksi)

Analiza: Učenec prepozna zanesljive in nezanesljive informacije na spletu.

Vrednotenje: Učenec utemelji, zakaj je pomembno preveriti verodostojnost spletnih virov.

Ustvarjanje: Učenec napiše kratko e-poštno sporočilo po pravilih spletnega bontona.

Aktivnosti:

-Iskalni izziv: Učitelj učencem da dve spletni strani z informacijami (ena zanesljiva, ena lažna). Učenci primerjajo podatke in utemeljijo, katera je verodostojna. Primer: učitelj pripravi dva vira ali pa si podatke izmisli. Zanesljiva stran: Sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu. To lahko preverimo s spremljanjem sonca vsak dan. Nezanesljiva stran: Sonce vzhaja na severu, ker to trdijo stari zapisi v skrivni knjigi. Nato učenci povejo, kateri vir je bolj verodostojen in zakaj (dokazi, preverljivost).

-Kviz: Učenci dobijo različne situacije spletne komunikacije in ugotovijo, kaj je pravilen odziv. Primer: učitelj poda trditve, učenci dvignejo roko, če je trditev pravilna in jo spustijo, če je napačna. – Pisanje z velikimi črkami pomeni vpitje. DA, –  V e-pošti ni pomembno, kako nagovorim osebo. NE, – Deljenje osebnih podatkov na spletu je varno, če zaupam osebi. NE.

-Pisanje e-pošte: Vsak učenec napiše kratko sporočilo (npr. učitelju, sošolcu) in upošteva pravila prijazne in jasne spletne komunikacije. Primer: učenci napišejo kratko e-pošto učitelju (npr. prošnja za dodatno razlago naloge) -> Zadeva: Prošnja za pomoč pri nalogi -> »Pozdravljeni, učitelj. Rad bi vas prosil za dodatna pojasnila glede naloge o iskanju podatkov na spletu. Ali mi lahko pojasnite še en primer? Hvala in lep pozdrav, Marko.«

V učni uri se naučijo vsega najpomembnejšega, kako vejo, kateri viri so verodostojni in zakaj je to pomembno. Mogoče bi jih učitelj na začetku še lahko vprašal, kaj si oni predstavljajo pod zanesljive in nezanesljive vire. Pod analizo bi lahko še dodali, da se učenec nauči pravil spletnega bontona in jih učitelj razloži. Drugače pa se mi zdi potek ure in aktivnosti dobro zasnovane in zanimive za učence.

• 3. učna ura: Razumevanje (teoretični del)

Poznavanje: Učenec našteje različne iskalnike (Google, Bing, DuckDuckGo).

Razumevanje: Učenec razloži razliko med osnovnim in naprednim iskanjem. (osnovno -> vnesemo preproste ključne besede, veliko rezultatov, oglasi, napredno -> dodatni ukazi in filtri, da zožimo iskanje in dobimo bolj relevantne rezultate iz zanesljivejših virov)

Analiza: Učenec prepozna, zakaj je pomembno preverjati zanesljivost virov in spoštovati avtorske pravice.

Aktivnosti:

-Primerjava iskalnikov: Učitelj prikaže sliko iskalnikov (Google, Bing, DuckDuckGo) in učenci povedo, katere poznajo.

-Vprašanja za diskusijo: Zakaj uporabljamo različne iskalnike? Nekateri dajejo boljše rezultate, nekateri bolj varujejo zasebnost. Katere prednosti ima Google? Veliko rezultatov, umetna inteligenca, hitrost. Katere pomanjkljivosti? Prikazuje oglase, sledi uporabnikom, prikaže preveč rezultatov. Kaj pomeni “zasebno iskanje” in kateri iskalniki to omogočajo? Iskalnik ne sledi uporabniku, DuckDuckGo, Startpage.

-Osnovno vs. napredno iskanje: Učitelj na tablo napiše iskalno nalogo: Poišči informacije o vremenu v Sloveniji! Nato jo učenci iščejo na dva načina: Brez uporabe filtrov (vreme Slovenija – dobijo ogromno rezultatov). Z uporabo naprednega iskanja (“vreme Slovenija” site:gov.si – samo uradne strani) -> s site:gov.si omeji rezultate samo na vladne strani v Sloveniji, zaradi narekovajev pa prikaže le točno frazo in besed ne išče posamezno.

-Pogovor: Katera metoda je bolj učinkovita? Napredno iskanje, saj prikaže točne rezultate brez nepotrebnih informacij.

-Intelektualna lastnina in preverjanje virov: Učitelj prikaže dve sliki: Slika z oznako CC BY (Creative Commons – prosta uporaba) in slika iz naključne spletne strani brez virov.

CC by xy is licensed under CC BY 4.0 

-Vprašanja za učence: Ali lahko obe sliki uporabimo v svojem projektu? Sliko z licenco CC BY lahko, ker dovoljuje uporabo s pripisom avtorja. Naključne slike ne, ker lahko krši avtorske pravice. Kaj pomeni avtorske pravice in kako preverimo, ali je nekaj prosto za uporabo? Pojasnitev, da avtorsko zaščitene slike in besedila ne smemo kopirati brez dovoljenja.

Osnovo pri vseh aktivnostih je Chat GPT dobro napisal, lahko pa bi odgovore na vprašanja napisal bolj obširno z več razlage, mogoče še kakšen primer. Pri navajanju iskalnikov pa bi lahko naštel še kakšne bolj poznane. Torej njegovo delo bi bilo treba še malo razširiti.

• 4. učna ura: Uporaba v praksi

Uporaba: Učenec uporabi napredne iskalne strategije (npr. uporaba narekovajev, uporaba ključnih besed).

Vrednotenje: Učenec oceni, ali je določen vir zanesljiv.

Ustvarjanje: Učenec iz zbranih podatkov ustvari povzetek v obliki predstavitve ali miselnega vzorca.

Aktivnosti:

-Iščemo kot profesionalci!: Učenci dobijo iskalne naloge in morajo uporabiti napredne strategije: Poišči novice o podnebnih spremembah iz zadnjega meseca (podnebne spremembe after: 2025-01-01). Poišči PDF dokument o varnosti na spletu. Poišči informacije o vesolju samo na strani NASA. Po koncu primerjajo svoje rezultate in ocenijo, kateri način je bil bolj učinkovit. Najučinkovitejša metoda je uporaba naprednih iskalnih operatorjev (filetype:, site:, after:), ker je dala specifične in relevantne rezultate.

-Ali lahko zaupamo temu viru? Učitelj prikaže dve spletni strani: Wikipedija članek o internetu. Blog osebe brez virov o nevarnostih omrežij. Učenci analizirajo: Katera stran je zanesljivejša? Zakaj? Wikipedija je bolj zanesljiva, ker vsebuje reference in preverjene podatke. Blog osebe brez virov ni zanesljiv. Kaj pomenijo citati in reference? Pomenijo, da so podatki preverjeni in podprti z dokazi. Cilj: Razviti kritično mišljenje o spletnih informacijah. Kako preverimo, da je neka stran zanesljiva? Preverimo, kdo je avtor, ali ima reference, kakšen je URL (npr. .gov ali .edu).

-Prikaz podatkov na ustrezen način: Učenci zbrane podatke o internetu predstavijo na različne načine: Miselni vzorec (npr. z aplikacijo Canva ali na list papirja), grafični prikaz (npr. koliko ljudi uporablja internet po svetu), kratek govor (vsak učenec predstavi en podatek). Cilj: Naučiti učence, da podatke predstavijo razumljivo in privlačno. Za konec pa še nekaj vprašanj: Zakaj je pomembno predstaviti podatke na razumljiv način? Ker ljudje lažje razumejo informacije, če so dobro organizirane (npr. v miselni vzorec, graf). Kdaj uporabimo miselni vzorec in kdaj graf? Miselni vzorec za prikaz povezanih idej, graf za primerjavo številčnih podatkov. Kako preverimo, ali so naši podatki pravilni? S primerjanjem zanesljivih virov (npr. Wikipedija, znanstvene strani).

Ponovi se snov od prejšnje ure. Tudi sami se preizkusijo v naprednem iskanju, primerjajo različne načine iskanja in ugotovijo, kateri so najboljši. Tako si bolj zapomnijo, saj do tega pridejo skozi izkušnje. Na koncu pa še nek podatek sami predstavijo. Poleg iskanja podatka, se učijo še kako ta podatek predstaviti na zanimiv in razumljiv način. Potek učne ure in aktivnosti se mi zdijo zanimive in tudi dobre za motivacijo učencev.

• 5. učna ura:

Poznavanje: Učenec našteje glavna pravila varne uporabe interneta.

Razumevanje: Učenec razloži, zakaj je pomembno varovati osebne podatke na spletu.

Uporaba: Učenec v praksi prepozna nevarne spletne situacije in pravilno odreagira.

Vrednotenje: Učenec utemelji, zakaj je pomembno spoštovati pravila spletnega bontona.

Aktivnosti:

-Kviz o varnosti na spletu: Ali je varno deliti geslo za e-pošto s prijateljem? Ne, geslo je osebno in zasebno. Kaj narediš, če prejmeš sumljivo e-pošto od neznanca? Ne odpiraš je in poveš odraslemu. Kako prepoznaš varno spletno stran? Začne se s ‘https’. Namen je, da učenci prepoznajo osnovne varnostne ukrepe pri uporabi interneta.

-Prepoznaj spletne nevarnosti: učitelj na tabli prikaže več spletnih situacij, učenci pa morajo ugotoviti, ali so varne ali ne. – Tina na družbenem omrežju objavi svojo telefonsko številko. Nevarno, osebnih podatkov ne delimo javno. – Marko dobi e-pošto, ki pravi, da je zmagal na nagradni igri, čeprav ni sodeloval. To je lahko prevara. – Luka uporablja dolgo in zapleteno geslo za svojo e-pošto. Močna gesla so pomembna za varnost. Namen je, da učenci znajo prepoznati nevarne spletne situacije.

-Spletni bonton- Kako pravilno komunicirati?: Kaj pomeni “spletni bonton”? Pravila obnašanja na spletu (spoštljivost, uporaba prijaznega jezika, ne delimo lažnih informacij). Ali je v redu pisati sporočila z VELIKIMI ČRKAMI? Ne, to pomeni vpitje in je lahko nesramno. Kaj naredimo, če vidimo nesramne komentarje na spletu? Ne odgovarjamo, prijavimo jih učitelju ali odrasli osebi. Ali lahko brez dovoljenja objavimo sliko prijatelja na internetu? Ne, vprašamo za dovoljenje. Namen je, da se učenci naučijo, kako spoštljivo komunicirati na spletu.

Varnost by xy is licensed under CC BY 4.0 

To je zelo pomembna tema, za katero je potrebno preveriti, da učenci zares razumejo možne posledice, če varnosti na spletu ne jemljemo resno. Dobro je, da jim damo več različnih primerov situacij, ki se lahko na spletu zgodijo in učenci presodijo, ali gre za prevaro ali je. Pomembno pa je, da potem še učitelji dobro razložijo, zakaj je temu tako in kaj je potrebno v takih primerih narediti. Spletni bonton je tudi ena izmed zelo pomembnih snovi, saj to potrebujemo skozi celo življenje, zato je dobro da si snov zares zapomnijo. Lahko bi dodali še kakšen primer, kjer presodimo skupaj, ali je obnašanje primerno ali ne.

Preverjanje znanja:

1. Kviz o naprednem iskanju, varnosti virov, varni uporabi interneta in spletni etiki.
2. Učenci v Wordu napišejo e-poštno sporočilo, kjer morajo upoštevati pravila spletne komunikacije.

Evalvacija:

Za ideje ali dokončen razvoj idej je uporaba LLM-ja zelo uporabna in praktična. Lahko  nam prihrani veliko časa, vendar pa je zelo pomembno, da ves material, ki ga pridobimo najprej pregledamo, da zagotovimo ustreznost in zaradi možnih slovničnih napak. Paziti moramo, da se z uporabo LLM-ja ne razvadimo in, da ga ne uporabljamo na vsakem koraku, saj konec koncev LLM ne razmišlja, ampak le zapiše pridobljene podatke, na nas pa je, da dodamo neko človečnost in še izboljšamo pridobljene ideje. Vprašanja je potrebno zares dobro strukturirati in jih napisati natančno in podrobno, da LLM razume, kaj želimo, drugače je treba postavljati veliko podvprašanj, da dobimo želen odgovor. V mojem primeru se mi zdi, da mi je dal primerne naloge za aktivnosti in, da preverimo, če učenci razumejo snov.

Pogovor z LLM:

Pogovor je dostopen z geslom na: https://iktpora.splet.arnes.si/files/2025/03/pogovor-chatGPT-1PN_protected-1.pdf

Viri:

OpenAI ChatGPT. (2024, 24. april). [Generirano besedilo na temo priprave učne snovi]. https://chat.openai.com/

Krajnc, R. Učni načrt- Program osnovna šola- Računalništvo : neobvezni izbirni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Katedra za računalništvo in didaktiko računalništva. (b.d.). Obvladam računalništvo. https://obvladam-racunalnistvo.si/