Refleksija osnovnošolskega računalništva

V slovenski osnovnošolskem kurikulumu računalništvo ni obvezen predmet. Računalništvo se izvaja v drugi triadi kot neobvezni izbirni predmet, kar pomeni, da  se šola odloči ali bo računalništvo razpisala kot izbirni predet. Tudi če šola razpiše računalništvo kot izbirni predmet ni nujno, da se bo izvajal saj se lahko zgodi, da ga ne izbere noben učenec oziroma premalo število učencev. V tretji triadi je stanje predmeta nekoliko boljši, saj se predmet izvaja kot obvezni izbirni predmet, to pa pomeni, da ga more šola nujno razpisati. Vendar se predmet ponovno ne izvaja, če ga ne izbere noben učenec oziroma premalo število učencev. Položaj predmeta računalništvo je v zelo slabem stanju. Predmet še posebej gledano na današnje razmere, ko računalništvo oziroma tehnologija postajata vedno večji del našega življenja doma in v službi nebi smel biti izbirni predmet ampak obvezni predmet v osnovni šoli. Vsaka oseba bi morala imeti osnovno znanje o delovanju in o uporabi računalnika.

Računalniško razmišljanje je razmišljanje na abstraktni ravni oziroma način razmišljanja o problemih z uporabo računalniških metod, ki so se razvile skozi razvoj računalništva. Glede na učni načrt lahko učitelji razvijamo računalniško razmišljanje glede na kurikulum. To lahko naredimo predvsem v drugi triadi, kjer so nekateri splošni cilji predmeta zastavljeni tako, da razvijajo računalniško razmišljanje. Nekateri izmed teh ciljev so razvoj algoritmičnega načina razmišljanja, seznanitev z abstrakcijo in poenostavitvijo, razvoj zmožnosti modeliranja, razvoj ustvrjalnosti in logičnega razmišljanja, … Učence lahko na različne načine naučimo računalniškega razmišljanja. To lahko naredimo tako, da jim naročimo, da probleme s katerimi se srečujejo dnevno opišejo kot zaporedje korakov, spodbujamo jih, da za te probleme poiščejo rešitev, ki je najbolj enostavna in da poiščejo več rešitev, … Uporabimo lahko tudi enostavne programe za programiranje kot naprimer scratch s katerimi lahko razvijamo računalniško razmišljanje učencev.

Računalništvo v osnovnih šolah lahko učijo učitelji, ki so so končali univerzitetni študijski program računalništva in matematike ali drugega predmeta v povezavi z računalništvom, magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo) ali učitelj, ki izpolnjuje  pogoje za učenje v izobraževalnem sistemu v osnovni šoli ter so opravili dodatno izobraževanje oziroma program izpolnjevanja iz računalništva in informatike. Učitelji, ki bi lahko učili računalništvo bi morali biti učitelji, ki so končali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), saj so najbolje usposobljeni za učenje predmeta oziroma imajo največ znanja in poznajo trenutne napredke v razvoju računalnikov. Učitelji, ki bi opravili izpopolnjevalno izobraževanje bi lahko učili manj zahtevne dele in ko bo računalništvo obvezen predmet bi lahko izvajali računalništvo brez računalnika.

Računalnikar na osnovni šoli ali kot se ga pogosto poimenuje ROID je ponavadi učitelj računalništva. Naloga ROID-a je, da organizira, koordinira in skrbi informacijsko komunikacijo s pomočjo računalniških naprav ter je tudi načrtovalec uporabe informacijsko – komunikacijskih naprav. To pomeni, da učitelj, ki opravlja vlogo ROID-a skrbi za spletno stran šole, vzdržuje računalnike(skrbi za programsko in strojno opremo), pomaga ostalim učiteljem pri načrtovanju in uporabi računalnika. ROID naj bi poznal vse nove vplive IKT na poučevanje, zato pa je tudi glavna oseba, ki svetuje o menjavi, zamenjavi in dobavi nove tehnološke opreme in katera bi bila najbolj primerna za uporabo pri poučevanju. Vidimo, da ima učitelj, ki opravlja to delo, kar zahtevno nalogo saj ga potrebujejo na veliko različnih področjih in je velikokrat zelo obremenjen. V prihodnosti se bo osnovno znanje o računalnikih pri učiteljih ostalih predmetov moralo izboljšati in s tem bi se delo ROID-a razbremenilo s čimer bi se izboljšalo delovanje šole.

Glede na današnje razmere v šolstvu bi prvo računalništvo uvedel kot obvezni predmet v osnovne šole. Uvodni predmet v računalništvo bi začel izvajati v prvem razredu z uporabo učenja računalništva brez računalnika(CS Unplugged, Vidra). S tem bi se izboljšalo osnovno znanje o računalnikih v celotni državi. Lažje bi bilo tudi za učence, ki bi si želeli opravljati poklic na področju računalništva saj bi se v osnovno šoli naučili osnov in tako bi jim bilo lažje pri nadaljevanju študijske poti. Zaradi tega bi se tudi izboljšalo znanje učiteljev na področju računalništva, kar bi pomagalo ROID-u pri lažjemu opravljanju svojega dela. ROID pa bi lahko tako tudi bolje načrtoval in svetoval kolegom pri uporabi IKT naprav pri pouku in tako bi bilo sodelovanje med učitelji boljše.

Viri in literatura

• Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.(2002). Učni načrt izbirni predmet. računalništvo. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Racunalnistvo_izbirni.pdf 
•  Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. (2013). Računalništvo neobvezni izbirni predmet učni načrt. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. (pridobljeno 27.3.2019). računalniško razmišljanje. http://ikt-projekti.uni-lj.si/RacunalniskoRazmisljanje.html
• P. Konavec. (16.4.2016). Računalniško razmišljanje. https://iktra1516.wordpress.com/category/predavanja-refleksije/1-racunalnisko-razmisljanje/
• Pravno informacijski sistem. (pridobljeno, 27.3.2019). Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10943#
• M. Lokar. (2007). Vloga in pomen ROID.https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/predstavitve/2007/lokar-ROID_SIRIKT07.pdf