6. AK: Oblikovanje besedil in delo s podatki v oblaku

Kratek opis učnega načrta na temo oblikovanja besedil in dela s podatki.

V učnem načrtu je ta segment predmeta računalništvo naveden pod sklopom “Urejanje besedil”. Moč ja najti tudi podrobnejši opis pod poglavjem Obdelavo podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije.
V učnem načrtu najdemo nanizane dejavnosti kot so:

  1. pisanje in oblikovanje sporočila z urejevalnikom besedil
  2. izdelava predmetne računalniške slike z risarskim programom
  3. izdelava preglenice
  4. risanje grafikona
  5. dopolnjevanje besedila
  6. pisanje in oblikovanje sporočila z urejevalnikom besedil
  7. shranitev sporočila
  8. izdelava računalniške slike z risarskim programom
  9. vrivanje slike v besedilo
  10. tiskanje dokumenta

Možne medpredmetne povezave in tri ideje.

V učnem načrtu so naštete možne medpredmetne povezave:

  1. matematika – formalni postopki, dokaz, logični in aritmetični izrazi, problemske naloge, logično in algoritmično razmišljanje;
  2. likovna umetnost – razumevanje konceptov iz računalniške grafike, občutek za dizajn in digitalno oblikovanje scene, prostora;
  3. slovenščina – zmožnost natančnega opisovanja (npr. postopkov) in urjenje v razumevanju takšnih besedil, poročanje, preoblikovanje besedila v drugo obliko zapisa (npr. iz pripovedno oblikovane naloge v diagram poteka), členjenje besedila na logične enote, povzemanje in oblikovanje sklepov;
  4. družba – skupinsko delo; razumevanje vpliva določenih rešitev na okolje; pojem intelektualne lastnine, oblikovanje socialnih veščin in gradnja skupinske inteligence, kritično razmišljanje, argumentiranje ter oblikovanje skupnih rešitev;
  5. naravoslovje in tehnika – osnovni koncepti delovanja računalnika; načrtovanje dela, preskušanje postopkov, natančno in sistematično zaznavanje in opazovanje;
  6. angleščina – raba strokovnih računalniških izrazov v slovenskem in angleškem jeziku;

Osebno se mi zdi najbolj intuitivno smiselna in takoj razvidna medpredmetna povezava je s slovenščino. Idej za to je mnogo, najbolj prikladno bi se mi zdelo popravljanje slovničnih napak v nekem tekstu ali pa pisanje eseja ali življenjepisa. Morda celo predstavitev življenja in dela nekega pesnika ali prikaza nekega književnega obdobja s slikovnim gradivom.

Morda učencem nekoliko nadležnjejša, vendar za to nič manj zvedljiva bi bila tudi ideja za povezovanje z matematiko, kjer bi se naprimer v mikrosoftovem wordu učili v besedilo vnašati formule in matematične simbole oziroma grške črke.

Posebej aktualna za današnji čas se mi zdi povezava z angleščino, saj je to res neka vrlina na katero se daje poudarek, prav tako rabo anglešščine v praksi srečamo skoraj povsod po internetu.

Aktualizacija in doprinos v praksi

Najprej mi pade na misel Google Docs. Cilj bi naprimer bil urediti en dokument skupno, kjer bi vsak izmed učencev napisal svoj del teksta na neko temo, določeni pa bi bili zadolženi za recimo dodajanje slik ali povezav.

Že sama možnost skupnega urejanja nekega dokumenta je dober začetek, da se učenci spoznajo z mehanizmom delovanja the storitev. Poleg tega taka oblika dela nudi neke vrste pripadnosti v razredu. Če na primer vsakemu dodelimo neko nalogo, lahko s to obliko dela v učencih vzbudimo občutek konstruktivnega sodelovanja in v praksi potrdimo smiselnost in (časovno) učinkovitost skupnega dela.

Poleg tega pa lahko izkušnjo “kustomiziramo” glede na potrebe. Učencem lahko nudimo različne pravice pri urejanju dokumenta (storitev nudi možnost samo bralca, samo komentatorja ali celo urednika). Google Docs je prikladen še iz preprostega razloga, da se shranjuje tudi “backup” vseh prejšnjih različič in sprotnih sprememb, s čimer se elegantno izognemo izgubi do tedaj narejenega skupnega izdelka v primeru morebitnega nepridiprava v razredu, ki bi želel vsebino izbrisati.

Seveda ima microsoftova različica Office365 podobne funkcionalnosti, vendar bi v praksi izbral Google Docs, ker sem osebno bolj domač v tem okolju. Kakorkoli, kar se tiče skupnega dela v oblaku, menim, da je to izvrstna izhodišča točka za seznanje otrok s tovrstnim načinom skupnega dela.

Zakaj učenci to potrebujejo?

Vprašanje se na tej točki tehnološkega razvoja naše civilizacije zdi že skoraj retorično. Že samo dejstvo, da je večina današnje komunikacije izvedene preko spleta nakazuje na nujnost, da učenci osvojijo vsaj osnove uporabe the orodji in programov.

Dnevi ko smo evalvirali in delili svoja znanja in dosežke fizično tonejo v pozabo. Tudi mnoge knjižnice stremijo k digitalizaciji svojih gradiv in ta del predmeta Računalništvo učencem nudi osnovna minimalna znanja za uspešno kariero pri praktično kateremkoli poklicu, saj je velik delež današnjih del vezanih na delo z računalnikom. Lahko si predstavljam, da bi nekdo bil v današnjem času spravljen v veliko zdrego pred sodelavci oziroma vrstniki, če ne bi znal deliti svojega dokumenta v oblaku, ali objaviti ali poslati nekega uradnega dokumenta ali naprimer napisati elektronske pošte s prilogo slike ali internetne povezave. Po mojem mnenju, veščine, ki jih osnovnošolci pridobijo pri tem sklopu predmeta tvorijo jedro digitalne pismenosti. 

Viri:

Učni načrt za izbirni predmet. Računalništvo. (2002). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf

This work by Blaž Klinec is licensed under CC BY-NC-ND 4.0

(Skupno 9 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja