KV2: Digitalni odtis in digitalna identiteta
Digitalna doba se iz leta v leto bolj razvija, vendar se moramo zavedati, da v razvoj spadajo tudi nevarnosti. Splet je »mesto«, kjer ljudje objavljamo zelo veliko različnih vsebin. Slike, posnetke, podatke, lokacijo.. S tem, ko uporabljamo digitalne storitve za seboj puščamo digitalni odtis. Digitalni odtis pomeni, da lahko nekdo sledi našim odtisom in sam sestavi celotno zgodbo o nas, dostopi torej do naše identitete. Ker se sedaj zelo veliko otrok že v mlajših letih sreča z internetom je pomembno da se z njimi ustrezno pogovorimo o uporabi in pasteh. Otrokom moramo na ustrezen način predstaviti, kako zaščitijo svoje podatke oz. nastavijo čim večjo zasebnost svojih profilov, saj z vsako objavljeno informacijo o sebi izgubijo del svoje zasebnosti. Prav je, da se zavedajo kako ravnati, v primeru, da pride do kakršnih koli težav. Zato je dobro, da jih tako starši kot tudi učitelji učijo, da morajo biti tudi na spletu uglajeni, prijazni, predvsem pa morajo dobro prebrati pravila in pogoje, preden se s čimer koli strinjajo, objavijo, komentirajo. Zavedati se morajo, da na internetu ne ščitimo samo svoje zasebnosti in imamo nadzor samo nad svojim digitalnim odtisom, ampak so sem vključeni tudi vsi tisti, ki so na sliki poleg nas, ki jih kje označimo ali pa samo komentiramo njihove objave. Otroci in mladostniki pa se bodo najhitreje naučili pravilne uporabe interneta, če bomo tudi mi kot učitelji ali starši strmeli k le tej.
Opažam, da se je v zadnjem obdobju močno povečala količina informiranja uporabnikov interneta glede varne uporabe. Menim, da ne glede na to, koliko informacij prejmemo s strani naših staršev, učiteljev ali obveščanja prek medijev največ za svojo varnost lahko naredimo sami. Če pogledamo s strani »zdrave kmečke pameti« nam vsem zelo hitro padejo na pamet razlogi, zakaj ne objavimo naših golih slik ali pa naše trenutne lokacija. Mogoče se malo manj zavedamo pomena digitalnega odtisa, saj sem prepričana da nas velika večina sprejme piškotke in druge pogoje uporabe ter politiko zasebnosti brez da bi to dejansko prebrali. Verjetno smo res ljudje narejeni tako, da se največ naučimo z grda, in da se s preventivo ne ukvarjamo prav veliko. Kot učitelji in starši moramo/ bomo mogli naše učence/ otroke informirati o pravilni uporabi aplikacij, vsebin. Bi pa tu poudarila, da je potrebno, da se naučimo pravilne in varne uporabe ne pa da se tehnologiji enostavno izognemo. To seveda poveča našo varnost na internetu, ampak tudi bistveno zmanjša našo splošno razgledanost. Če povzamem, internet odkrivajmo s pametjo, v primeru, da je v naše vsebine vključen še nekdo ga o tem obvestimo (če se oseba ne strinja ne objavimo) predvsem pa zavarujmo sebe in naše podatke in se preden nekaj objavimo vprašajmo: »Kako bi se ljudje odzvali, če bi sliko/ komentar/ videoposnetek itd. predvajali na velikem zaslonu sredi ulice polne ljudi, ki jih ne poznamo?«.
