Refleksija na osnovnošolsko računalništvo v Sloveniji

V osnovnih šolah v Sloveniji je predmet računalništvo razpisan kot neobvezni izbirni predmet v 2. triadi in pa obvezni izbirni predmet v 3. triadi, kar pomeni da se nekateri učenci morda v celi osnovni šoli sploh ne srečajo z njim. Pomeni tudi, da je odvisen od števila vpisanih učencev, saj če je to število premajhno se niti kot izbirni predmet ne izvaja. To je ta žalostna realnost, ki se dogaja z računalništvom v osnovni šoli, ki pa bi jo morali popraviti, saj je računalništvo v vsakdanjem svetu vedno bolj prisotno in za vsakega posameznika vedno bolj koristno, torej je mišljenje, da se tega učenci ne potrebujejo učiti precej zmotno. V drugi triadi bi morali ponuditi računalništvo vsaj kot obvezni izbirni predmet, da bi bil zagotovo na razpolago učencem, ki jih računalništvo zanima Velik napredek bi lahko že videli, če bi uvedli računalništvo kot obvezni predmet v tretji triadi in da se tam ne bi učili le o urejanju besedil in multimediji, ampak tudi o tem kako deluje digitalni sistem, o načelih informacij in računanja, ter kako to znanje uporabiti pri programiranju. Kurikulum bi torej morali spremeniti oziroma posodobiti, da bi lahko dali poudarek na razumevanje delovanja programa, na računalniško mišljenje ter na digitalno pismenost, da bi učenci bili bolje izobraženi in pripravljeni na taki ravni, ki bi jim pomagala v nadaljnji izobrazbi ali bodočem poklicu, ter da bi bili aktivni udeleženci v digitalnem svetu. Če nadaljujemo s takim kurikulumom kot ga imamo danes se namreč računalniško mišljenje ne more razvijati pri učencih, saj učitelji niti ne dobijo možnosti, da bi to lahko izvajali. Če pa bi to možnost imeli pa spet ni nujno, da bi se računalniško mišljenje lahko razvilo pri učencih, saj na področju računalništva niso zaposleni le za to šolani učitelji ampak tudi učitelji kakšnih drugih predmetov, ki se morda dobro spoznajo na računalnike in podobno, kar se mi zdi absurdno, saj bi morali računalništvo jemati kot vsak drug predmet in zanj zaposliti učitelje prav za to izobražene kot pri vsakem drugem predmetu, le tako bi se na tem področju lahko kaj doseglo in napredovalo. Pravilno izobraženi učitelji računalništva se dobro spoznajo na didaktiko in kako svoje znanje o tem predmetu posredovati učencem, ter na računalništvo nasploh, kar pomeni, da so poleg vloge pedagoga dobro pripravljeni tudi za vlogo ROIDa oz. računalnikarja na šoli. ROID je strokovnjak za računalništvo, ki organizira, koordinira in vodi informacijsko dejavnost na šoli s pomočjo računalniške tehnologije. Je nosilec in načrtovalec uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli. Ta vloga je na šoli res pomembna, saj se informacijska tehnologija uporablja vedno več v učnih procesih in je dobro imeti prisotnega tudi strokovnjaka za to.

Torej, če povzamem bi rada poudarila, da je prva stvar, ki bi jo spremenila poudarek in pomembnost samega računalništva. Če bi se vsi zavedali pomembnosti računalništva in kakšen pomen ima v naših časih bi zagotovo toliko lažje in prej spremenili vse potrebno za nek napredek. Jaz bi začela pri uvajanju računalništva kot obveznega predmeta v tretji triadi osnovne šole, kjer bi ga izvajali pogosteje kot le enkrat na teden. Spremenila bi tudi kurikulum, da bi bil poudarek na vsebine kot so računalniško mišljenje, razumevanje samega delovanja programov, digitalno pismenost in varna uporaba tehnologije. V drugi triadi bi za začetek računalništvo uvedla kot izbirni predmet, ki ga šola mora ponuditi učencem, nato pa morda obvezni predmet, ki bi se izvajal po eno uro na teden in bi bil kot nek uvodni predmet za računalništvo v 3. triadi, kjer bi že uvedla vsebine kot je sama zgradba digitalnega sistema, uporabljati logično sklepanje za določene probleme in pa varnost na spletu. Nato bi spremenila še kader, za katerega bi morali zahtevati, da bo učitelj računalništva za to tudi pravilno izobražen, ta učitelj pa bi moral biti tudi ROID na šoli.

Menim, da smo se vsi kar dobro zamislili ob predstavitvah o kurikulumih za predmet računalništvo v drugih državah, saj smo vedeli, da naše stanje ni najboljše, nismo si pa predstavljali v kakšnem zaostanku smo dejansko.

 

Viri:

Učni načrt za neobvezni izbirni predmet računalništvo (2013). Pridobljeno dne 23.4.2020 s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf

Učni načrt za izbirni predmet računalništvo (2002). Pridobljeno dne 23.4.2020  s  http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Racunalnistvo_izbirni.pdf

Kopić, A. Stališča učiteljev računalništva do računalniškega izobraževanja v osnovni šoli (2015). Pridobljeno dne 23.4.2020  s http://pefprints.pef.uni-lj.si/2961/1/magistrsko_delo_kopic_v3.pdf

Lokar, M. (2007). Vloga in pomen ROID. Pridobljeno dne 23.4.2020 s https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/predstavitve/2007/lokar-ROID_SIRIKT07.pdf

(Skupno 17 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja