REFLEKSIJA OSNOVNOŠOLSKEGA RAČUNALNIŠTVA

Stanje slovenskega računalništva v osnovnih šolah po mojem mnenju ni rožnato. Glede na sosednje države bi lahko rekli, da smo ostali nekaj korakov zadaj. V osnovnih šolah se sicer pojavljata neobvezni izbirni predmet računalništvo in izbirni predmet računalništvo, vendar se zanju odloča majhno število učencev.

Že sam učni načrt obeh predmetov je za učence odbijajoč. Lahko bi rekli, da je izbirni predmet računalništvo ponovitev neobveznega izbirnega predmeta. Otroci, ki se odločajo za oba se tako dolgočasijo. Celotni učni načrt je sestavljen iz preveč osnovnega računalništva oziroma tematik, ki mogoče celo ne sodijo prav k predmetu računalništvo. Učenci se učijo uporabe urejevalnikov besedil, kar je sicer zelo uporabna stvar če bi se to naučili že v nižjih razredih, saj morajo do 4. razreda, ko jim je prvič ponuden neobvezni izbirni predmet računalništvo, že napisati kakšen krajši sestavek ali narediti PowerPoint predstavitev.

Skladno s tem, da se za oba izbirna predmeta odloča malo učencev, tudi šole ne zaposlujejo večjega števila računalničarjev. Tako sta navadno na šoli zaposlena eden ali dva učitelja računalniške stroke. Ta dva po navadi prevzameta vlogo roida. Učenje računalništva pa postane breme neizkušenih učiteljic, ki so se primorane priučiti nekih osnov, da nato lahko poučujejo računalništvo. Pri takem pouku se učenci naučijo res samo golih osnov, ki jih po navadi učenci poznajo že dosti bolje, kot učiteljice same.

Roidi so ključni členi med šolo in modernimi tehnologijami. Njihov naloga je, da skrbijo za digitalno izobraževanje in opismenjevanje učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev. Skrbijo za ozvočenje in digitalno podporo šolskih prireditev, urejajo spletno stran šole, pomagajo učiteljem pri objavi člankov in poročil o različnih dejavnostih in ekskurzijah. Prav tako pa se ukvarjajo tudi z oblikovanjem letakov, šolskega časopisa in različnih publikacij. Poleg vsega zgoraj naštetega je naloga roidov tudi to, da nakupujejo novo računalniško opremo, odpravljajo tehnične težave in nadzorujejo delovanje strojne opreme. Kljub vsem zgoraj naštetim aktivnostim, ki jih opravljajo roidi pa na nekaterih šolah vseeno prevzamejo tudi poučevanje računalništva. Kar je popolnoma pravilo, saj so kvalificirani za to delo. Ker pa so roidi navadno preveč obremenjeni in izčrpani je tudi pouk računalništva nerazgiban in nezanimiv Šole bi se morale tega zavedati in roide razbremeniti. To bi lahko storile če bi zaposlile še najmanj eno osebo, ki bi tako razbremenila roida in povečala kakovost poučevanja računalništva.

Ni nam trema premišljevati dolgo, ko pridemo do premisleka, da slovensko računalništvo potrebuje spremembe. Velik korak proti boljši digitalni pismenosti bi storili že s tem, da bi računalništvo postal obvezen predmet v osnovni šoli. Vpeljali bi ga lahko v čisto vse razrede osnovne šole. Za zgled bi nam bi lahko bil Izrael, tam se otroci seznanijo z računalništvom že v prvem razredu in jih nato spremlja čez celo izobraževanje. Za najmlajše učence bi bilo dovolj že to, če bi se seznanili s pravilnim ravnanjem z računalnikom. Spoznali bi uporabo miške in tipkovnice, ter se naučili preproste uporabe računalnika. S tem, ko učenci postajajo starejši, se povečujejo njihove miselne zmožnosti, tako bi tudi računalništvo postajalo čedalje bolj podobno računalništvu v pravem pomenu besede. Konec osnovne šole bi tako vsi učenci razumeli koncepte algoritmov in znali sprogramirati programe, ki bi jim koristili v vsakdanjem življenju. Vešči bi bili tudi vsakdanje uporabe računalnika, kot je pisanje e-mailov, urejanje besedil, varno surfanje po internetu in poznavanje pasti in nevarnosti na katere lahko naletimo tekom vsakdanje uporabe računalnika in interneta.

(Skupno 23 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost