Refleksija na računalništvo v Sloveniji

OSNOVNOŠOLSKO RAČUNALNIŠTVO?

Računalništvo je v slovenskih osnovnih šolah v primerjavi z drugimi državami precej nerazvito oz. zaostalo. Otroci se z računalniškim predmetom srečajo šele v 4. razredu in še to, če je dovolj zainteresiranih, sicer pa šele v 7. razredu. Sama računalniških izbirnih predmetov sicer nisem obiskovala, sem pa od tistih, ki so jih imeli slišala, da se pri predmetu niso čisto nič naučili, saj so cel čas igrali igrice, učitelj, ki naj bi jih učil (samo zato, ker je imel premalo ur, ne zato, ker bi imel kaj primernega računalniškega znanja) pa je medtem delal svoje stvari.

Odnos celotnega šolstva do računalništva se mi zdi zelo neprimeren, saj ga ne spoštujejo in ga smatrajo kot »se bo pa že vsak učenec sam naučil urediti wordov dokument« in dajo v učni načrt raje »japonščino«, ki je neprimerno manj koristna od poznavanja računalništva. Posledično na šolah ni učiteljev računalništva, ki so se na tem področju šolali in morajo računalniške predmete poučevati učitelji glasbe, likovne umetnosti, športne vzgoje, … kar se mi zdi izredno neprofesionalno. Že tako je učencem ponujeno zelo malo računalniških predmetov in še za te, ki so jim, jih učijo učitelji, ki »nimajo pojma« o računalnikih. Najverjetneje imajo celo manj znanja kot pa učenci, ki so se na predmet prijavili (če privzamemo, da se na te predmete prijavljajo taki, ki jih računalnik zanima in so se že sami veliko naučili). Takšni učenci potrebujejo več in bolj poglobljeno snov. V učnem načrtu sicer je poznavanje algoritmov, kodiranja, spreminjanje programa, razumevanje tujih programov, uporaba zank in seznamov, vendar pa se teh ciljev ne da doseči, saj učitelji za to niso usposobljeni. Skladno s kurikulom bi torej lahko razvili računalniško mišljenje z različnimi programi, vendar dokler se računalništvo ne uvede kot obvezni predmet (tudi že v nižjih razredih) in dokler ga poučujejo neprimerni učitelji, ne moremo narediti nič.

ROID pomeni računalnikar organizator informacijskih dejavnosti. Je oseba, ki pozna nove vplive tehnologije na pouk, zna svetovati vodstvu šole primerno izbiro opreme s področja IKT, zna navdušiti kolege in jim prikazati pravilno in smiselno uporabo IKT pri pouku. Poleg tega je dobro, da je dober pedagog, spodbuden in pripravljen pomagati. Zdi se mi, da je delo ROID-a kar težko, saj mora imeti tehnične in pedagoške kompetence. Spopade se z zastarelimi računalniki in programi. Poleg tega, ga velikokrat izkoristijo za kaj drugega, kar sicer ni v njegovi profesuri od snemanje šolskih prireditev, postavljanje in vzdrževanje spletnih strani, menjava diska (čeprav mora za vse te stvari vedeti in jih razumeti, ni mu jih pa potrebno početi kot ROID) do podaljšanega bivanja, pomoč v knjižnici…

Najbolj nujna sprememba bi bila, da bi se v osnovni šoli (4. in 5. razred) uvedel obvezen predmet Informacijsko komunikacijske tehnologije, kjer bi se učence podučilo o uporabi besedilnih urejevalnikov, urejanju tabel, slik, osnovna uporaba izhodnih diskov (USB ključek), kako izdelati kakovostno predstavitev, kako hitro poiskati ustrezne slike, literaturo (upoštevajoč licenco), kako slike in besedilo shraniti. Ugotavljam namreč, da učenci devetih razredov navadno tega znanja nimajo (kar je zelo žalostno)! Poleg tega obstaja toliko res dobrih spletnih strani, ki bi se jih šolstvo posluževalo, od Vidre, Scratch-a in še mnogih drugih, s katerimi bi lahko v računalništvo na prijazen, zanimiv način in z igro vpeljali učence že od 1. razreda naprej. Glede tega se mi zelo dopade Izraelski kurikul, saj otroke že od majhnih nog navajajo na računalnike z najosnovnejšimi gestami (kako sedeti za računalnikom, higiena…). S tem se otroci hitro vključijo v vse skupaj in jim kasneje ni problem niti npr. programirati (z igranjem igric ali Scratch-em).

VIRI in LITERATURA:

  • Načrt za izbirni predmet RAČUNALNIŠTVO, U. (2002). Ministrstvo za šolstvo znanost in šport. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
  • Tomazin, M., & Brodnik, A. (2007). Učni cilji pouka računalništva v osnovni šoli-slovenski in ACM K12 kurikulum. Organizacija: revija za management, informatiko in kadre, 40(6), A173-A178.
  • Kristan, N., & Brodnik, A. (2013). Primerjava učnih ciljev in kurikulumov računalništva in informatike Comparison of Learning Objectives and Curricula of Computer Science.
  • Krajnc, R., Drinovec, A., Brodnik, A., Pesek, I., Nančovska Šerbec, I., Demšar, J., & Lokar, M. (2013). Učni načrt za neobvezni izbirni predmet računalništvo.
  • Kopić, A. (2015). Stališča učiteljev računalništva do računalniškega izobraževanja v osnovni šoli: magistrsko delo (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).
  • Lokar M. (Kranjska gora, 2007). Vloga in pomen ROID.
(Skupno 61 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost