Programiranje v OŠ – različne države

Obstajajo številni izrazi, ki jih države uporabljajo za opis integracije kodiranja v kurikulum, kot so “kodiranje”, “programiranje” in “računalniško razmišljanje”.

Kodiranje (Coding) je vrsta računalniškega programiranja, ki približno ali natančno predstavlja kaj se zgodi na najnižji (strojni) ravni. Vendar, ko večina ljudi govori o kodiranju, po navadi mislijo nekaj višjega, bolj razumljivo raven, ki bi lahko bila katerakoli od problemskih jezikov (Java, C + + ali PHP).

16 držav integrira kodiranje v kurikulum na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni: Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Francija, Madžarska, Irska, Izrael, Litva, Malta, Španija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Združeno kraljestvo (Anglija). Finska in belgijska regija Flandrija nameravata kodiranje vključiti v kurikulum. Belgijska regija Wallonia, Nizozemska in Norveška niso vključile kodiranja in trenutno nimajo načrtov. Nizozemska v svoje učne programe ni vključila kodiranja. Obstaja predmet računalniška znanost v srednjem izobraževanju, vendar ni obvezno in se šole lahko odločijo, ali bodo poučevali to temo.

Vse države razen Češke, ki že vključujejo kodiranje v kurikulum, so to naredile na nacionalni ravni (na Irskem, v Estoniji, Litvi in ​​na Slovaškem tudi na šolski ravni). Na Češkem vključujejo le na šolski ravni (odvisno od šole), toda integracija na nacionalni ravni je načrtovana. Španija integrira programiranje na nacionalni in regionalni ravni. Finska naj bi kodiranje vključila v kurikulum na vseh treh ravneh. Izrael je kodiranje prvič vključil v kurikulum že leta 1976. Litva in Poljska sta obravnavali kodiranje kot del predmetov informatike ali računalništva v sredini 80-ih, sledita Slovaška in Madžarska v začetku 90. let. Danska, Irska in Združeno kraljestvo so imeli dolgo zgodovino pri integraciji IKT v EU šole. Leta 2014  so preusmerile pozornost na kodiranje in računalništvo. Portugalska je to storila že leta 2012.

Kodiranje je v glavnem integrirano na sekundarni ravni (vse države razen Bolgarije, Češke, Madžarske in Malte), a tudi vse bolj v osnovnem izobraževanju. Kodiranje je integrirano oz. bo integrirano v več kot polovici držav na višji srednji šoli v splošnem izobraževanju. Osem teh držav ima oz. nameravajo vključiti kodiranje v višje sekundarne stopnje ravni poklicnega izobraževanja. Več držav že integrira (Estonija, Francija, Izrael, Španija, Slovaška, Velika Britanija (Anglija)), nekatere pa se bodo vključile (Belgija Flandrija, Finska, Poljska, Portugalska) k integraciji kodiranja na primarni ravni. V Združenem kraljestvu (v Angliji) in na Slovaškem je kodiranje obvezni predmet v osnovnošolskem izobraževanju. Estonija, Izrael in Slovaška vključujejo kodiranje na vseh ravneh šolskega izobraževanja. Na Slovaškem je kodiranje integrirano na vseh ravneh šolskega izobraževanja kot obvezni element. Zato se ga vsi učenci učijo v celotnem izobraževanju. Na Poljskem se je sprejel nov kurikulum o informatiki (računalništvu) (sprejet leta 2016), ki je nadomestil obstoječe računalniške dejavnosti in informatiko predmetov s strogimi učnimi računalniškimi znanji, vključno s programiranjem na vseh ravneh šole K-12. V sedmih državah (Bolgarija, Češka, Danska, Portugalska, Slovaška, Španija, Velika Britanija (Anglija)) je kodiranje obvezno za določene ravni izobraževanja in predvsem del računalniškega tečaja. Na Danskem je preprosto programiranje obvezni del kurikuluma fizike, kemije in matematike. Malta in Poljska načrtujeta, da bo kodiranje obvezno za vse učence.

Veliko držav že ima kodiranje vključen kot ločen predmet, nekatere ga imajo vključene v sklop IKT tehnologije ali pa kot del drugega predmeta. Bolgarija, Madžarska, Slovaška in Poljska imata kodiranje vključen kot ločen predmet – informatika. Prav tako Avstrija, ki ga vključuje v razvoj programske opreme, Malta v računalniške študije, Izrael in Anglija pa v računalništvo. Irska pa je ena izmed redkih držav, ki ima kodiranje vključen v ločen predmet poimenovan kodiranje. Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Slovaška in Španija v večini kodiranje vključujejo v del drugega predmeta, kot so matematika, fizika, tehnologija, Slovaška pa kot del poklicnih predmetov. Nekatere države vključujejo kodiranje tudi v druge predmete oz. ločene predmete, a to je odvisno od regionalnih ali šolskih učnih načrtov.

V Sloveniji je računalništvo vključeno v osnovni šoli v 2. triletje kot neobvezni predmet. Vsebine so algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov, komunikacije in storitve. Vključeno je tudi v 3. triletje kot izbirni predmet. V tretji triadi je programiranje vključeno kot dodatna vsebina pri izbirnem predmetu računalništvo pri temah urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija. Pri programiranju spoznajo podatkovne tipe, logične operatorje, pogojne stavke in vejitve. V gimnazijah (učni načrt iz leta 2008) je računalništvo obvezni predmet v prvem letniku.

Slovenskemu kurikulumu bi dodala računalništvo kot obvezen predmet, saj se mi zdi pomembno, da učenci dobijo osnovna funkcionalna znanja programiranja, kodiranja in algoritmičnega mišljenja. Tehnologija se hitro razvija in tudi otrokom bi morali zelo zgodaj omogočiti spoznavanje temeljev računalništva, da tako postanejo uspešni v digitalni družbi. Učenci pri predmetu računalništvo pridobijo znanja, ki so uporabna za celo življenje, zelo kmalu razvijejo drugačen način razmišljanja, rešujejo probleme, razvijajo kreativnost, ustvarjalnost in logično razmišljajo. Lahko je zelo zabavno, saj izdelujejo igrice in animacije. Z uvedbo računalništva kot obveznega predmeta v osnovno šolo, bi lahko učiteljem računalništva omogočili, da so spet učitelji, ne pa vzdrževalci računalniške opreme. V prvi triadi bi se učenci lahko srečali že z računalništvom brez računalnika in jih tako usmerili v računalniško razmišljanje. Že v začetku druge triade bi lahko dodali osnove programiranja, npr. ScratchJr. S tem bi kmalu razvili algoritmično mišljenje. V tretji triadi bi lahko nadaljevali s programiranjem in tako razvili še logično razmišljanje.

 

(Skupno 56 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja